STA novice / V SAB v zbiranje podpisov za posvetovalni referendum o financiranju osnovnih šol (dopolnjeno)

"Če se DZ ne more dogovoriti za rešitev, naj gordijski vozel presekajo volivci," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala poslanka SAB Maša Kociper. Po njenih besedah je zdaj osnovna dilema, ali se ustavna odločba glede financiranja zasebnih osnovnih šol z javnoveljavnim programom nanaša na to, da mora država 100-odstotno financirati obvezni ali razširjeni program, ki ga nudijo zasebne osnovne šole. V SAB menijo, da razširjeni program, ki vključuje denimo jutranje varstvo, ni obvezen in tudi ne pomeni izobraževanja.

"Z zbiranjem podpisov državljanov želimo dati poslancem usmeritev pri odločanju o vprašanju financiranja osnovnih šol, hkrati pa tudi izvajati politični pritisk z namenom, da se vprašanje uredi," je povedala. Po njenih besedah gre za vprašanje usmeritve države na področju financiranja šolstva. V SAB se zavzemajo za to, da ne bi bilo šol za bogate in revne.

Spomnila je, da lahko DZ glede na zakon o referendumu in o ljudski iniciativi razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Država vsem otrokom omogoča šolanje v javni šoli, kdor pa želi za svojega otroka nekaj več, naj za to tudi nekaj plača, je dejala.

V SAB so ministru za izobraževanje, znanost in šport Jerneju Pikalu, ki želi po več neuspelih poskusih uresničevanja ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol poskusiti z oblikovanjem delovne skupine za pripravo konsenza, v katero vabijo tudi vse parlamentarne stranke, že sporočili, da se bodo povabilu odzvali.

Ustavni pravnik Igor Kaučič je v izjavi za Radio Slovenija napoved SAB, da bo zbirala podpise za razpis posvetovalnega referenduma, ocenil kot nenavadno, saj DZ v tem primeru referendumskega izida ni dolžan upoštevati. Po njegovih besedah bi namreč 30.000 overovljenih podpisov volivcev pod zahtevo za spremembo ustave imelo povsem drugačno pravno in politično težo v zakonodajnem postopku.

"Spremembo ustave lahko dosežemo tudi z najmanj 30.000 podpisi volivcev. Potem je državni zbor dolžan obravnavati spremembo ustave in če je ustrezna, tudi sprejeti tako spremembo," je pojasnil. Po njegovih besedah je to tudi racionalnejši in cenejši postopek. Posebej pa je poudaril, da z zakonom ni predvideno, da bi za razpis posvetovalnega referenduma rabili podpise volivcev. Pravnik Kaučič sicer za STA ni bil dosegljiv.

Poskusov, da bi uredili financiranje zasebnega šolstva v skladu z odločbo ustavnega sodišča, je bilo v preteklosti več, zadnji pa je bil predlog ministrstva za izobraževanje, po katerem bi država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala.

Novela je bila v DZ sicer sprejeta, a ob ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta julija letos ni dobila zadostne podpore. Za novelo so glasovali v koalicijskih LMŠ, SD, SAB in DeSUS ter v Levici, podprla pa sta jo tudi poslanca narodnih skupnosti. V SMC so se vzdržali, v SDS, NSi in SNS pa so bili proti.