Navigacija
Portal TFL

STA novice / Medved: V javnem sektorju želimo učinkovitejši, fleksibilnejši sistem

torek, 17.9.2019

Ljubljana, 17. septembra (STA) - Ministrstvo za javno upravo je začelo krog predstavitev izhodišč za spremembe plačnega sistema javnega sektorja. Po besedah ministra za javno upravo Rudija Medveda želijo sistem narediti bolj učinkovit in fleksibilen, predvsem pa bolj vabljiv za mlade. Med drugim predlagajo spremembe sistema napredovanja in večjo možnost variabilnega nagrajevanja.

Potem ko so izhodišča najprej predstavili reprezentativnim sindikatom javnega sektorja, jih v teh dneh predstavljajo še delodajalcem v javnem sektorju. Kot prve so danes povabili predstavnike občinskih združenj, Radiotelevizije Slovenija in drugih državnih organov.

Ministra Medveda sicer na današnjo predstavitev ni bilo, je pa po sestanku s predstavniki občin o povprečnini, na katerem se je zadržal, pojasnil novinarjem, da predlagajo motivacijski model plačnega sistema z velikim poudarkom na variabilnem delu. Bolj želijo poudariti nagrajevanje uspešnih zaposlenih, hkrati pa zmanjšati dinamiko napredovanj, "ki sedaj relativno hitro pripeljejo javne uslužbence v najvišje plačne razrede, ko ni nobene možnosti kariernega napredovanja več".

Po besedah vodje sektorja za plače v javnem sektorju Branka Vidiča se postavlja pod vprašanj smiselnost letnega ocenjevanja, ki je podlaga za napredovanje, saj podatki kažejo, da v povprečju 70 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju dobi oceno odlično, pri nekaterih proračunskih uporabnikih pa je tako ocenjenih čez 90 odstotkov zaposlenih.

Na ministrstvu predlagajo ukinitev tega ocenjevanja, hkrati pa tudi zmanjšanje razpona plačnih razredov, ki jih je mogoče pridobiti z napredovanjem. Namesto desetih plačnih razredov, za kolikor lahko javni uslužbenci napredujejo sedaj, bi po novem lahko največ za pet. Veljal bi avtomatizem, prvi plačni razred bi na primer dobili po dveh letih, drugega čez nadaljnja tri leta, vseh pet pa v 20 letih. Obenem bi predvideli možnost sankcioniranja z zadržanjem napredovanja za eno leto in po drugi strani pospešenega napredovanja (predčasno za dva plačna razreda), a bi bila ta možnost omejena s kvoto petih odstotkov zaposlenih pri enem delodajalcu.

Kot je poudaril Vidič, bi po drugi strani namenili bistveno večji obseg sredstev za variabilno napredovanje, namesto dveh odstotkov sredstev za osnovne plače bi postopno prišli do desetih odstotkov. Posamezen javni uslužbenec pa bi lahko iz tega naslova dobil do 30 odstotkov osnovne plače. Kot je poudaril Vidič, bi tako zaposleni iz naslova variabilnega nagrajevanja dobili bistveno več, ker bi povečali maso sredstev, bi tudi lahko bilo nagrajenih več ljudi. Obenem pa bi zmanjšali razlike v osnovnih plačah, do katerih pride zaradi napredovanj, in ki lahko med mlajšimi in starejšimi na enako zahtevnih delovnih mestih znašajo tudi 40 odstotkov.

Tisti, ki so v sedanjem sistemu že dosegli več kot pet napredovanj, pa se bodo lahko odločili, ali ostanejo v sedanjem sistemu ali se vključijo v novega. Če bodo ostali v sedanjem, bodo ohranili že dosežena napredovanja in - če še niso - sčasoma, vsakih pet let za en plačni razred, napredovali za deset plačnih razredov. Vendar pa je zanje pri variabilnem napredovanju predvidenih manj sredstev, posameznik bi lahko prejel največ 20 odstotkov osnovne plače, pri čemer bi ostalo na voljo le dva odstotka sredstev za osnovne plače.

Druga možnost za te javne uslužbence je, da preidejo v nov sistem, izgubijo napredovanja nad petim plačnim razredom, obenem pa bi lahko participirali pri večjem deležu sredstev za nagrajevanje. Za prestop v nov sistem bi se lahko odločili kadarkoli, je pojasnil Vidič.

Prav v tem delu so imeli udeleženci današnje predstavitve največ vprašanj in tudi nekaj pomislekov. Kot je bilo slišati, se tisti, ki so že dosegli vsa možna napredovanja, tem zagotovo ne bodo odpovedali. Hkratni obstoj dveh sistemov z različnimi deleži variabilnega nagrajevanja pa da bi lahko v praksi pomenil kaos. Izražena je bila tudi bojazen, da bi se tudi ta sistem lahko izrodil in bodo vodje na koncu sredstva, ki jih bodo imeli na voljo, razdeljevali enako med vse.

"Od vodij v javnem sektorju vedno zahtevamo odgovornost za upravljanje kadrovskih virov, dajmo jim še pristojnosti," je ob tem poudaril generalni direktor direktorata za javni sektor Peter Pogačar.

Ne glede na to, ali bodo spremembe sprejete ali ne, bodo morali s sindikati dogovoriti kriterije pri dodeljevanju delovne uspešnosti. Stvari pa bodo morali tudi sicer še formalno dodelati, saj gre zdaj še za izhodišča. Da bo do sprememb plačnega sistema "trda pot", pa se zaveda tudi minister.

V petek bodo izhodišča predstavili zdravstvenim zavodom, prihodnji teden pa še centrom za socialno delo ter samostojnim raziskovalnim inštitutom. Po ministrovih napovedih pa bodo šli tudi do gospodarstva, saj si želijo čim širše podpore, "da po dolgih letih kritiziranja tega enotnega plačnega sistema naredimo korak naprej in gremo v neko mini reformo tega".

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window