STA novice / V EU še brez zbližanja stališč glede evrskega proračuna

Finančni ministri morajo po naročilu voditeljev članic unije oktobra predlagati rešitve za opredelitev upravljanja in financiranja evrskega proračuna z uradnim imenom proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost, ki se ga je v bruseljskem balonu že prijela okrajšava Bicc.

V ospredju je vprašanje financiranja, ki ostaja občutljiva tema, je danes poudaril šef evroskupine Mario Centeno. Nekateri želijo, da se ta instrument za zdaj zapolni le s sredstvi iz proračuna EU, mnogi drugi menijo, da je treba dodati zunanje vire na podlagi medvladnega sporazuma.

Ministri so preučili tudi različne možnosti za opredelitev ključa za porazdelitev sredstev med članice, ki mora temeljiti na velikosti in dohodku ali gospodarskem položaju članice, je pojasnil Centeno, ki je optimističen, da bo dogovor o tem mogoče doseči oktobra.

Razpravljali so tudi o možnosti znižanja stopenj sofinanciranja in o upravljanju instrumenta, pri čemer se strinjajo, da naj bo ta tesno povezan z evropskim semestrom, ciklom usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik.

V osnovni sestavi pa je devetnajsterica razpravljala o krepitvi transparentnosti svojega delovanja in povečanju učinkovitosti javnih financ ter prisluhnila predstavitvama novih finančnih ministrov iz Grčije in Italije - obe sta pod drobnogledom Bruslja.

Zagnali so tudi proces izbire novega člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB), ki bo z novim letom nasledil Francoza Benoita Coeureja. Članice morajo kandidate predlagati do 25. septembra, odločitev se pričakuje oktobra.

V Helsinkih so sicer tudi danes, dan po novem svežnju spodbud ECB ter njenih pozivih državam k fiskalnemu in strukturnemu ukrepanju za spodbuditev rasti, odmevali novi pozivi državam k ukrepanju za preprečitev recesije ob tveganjih zaradi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko ter grožnje kaotičnega brexita.

Pod pritiskom je zlasti Nemčija, ki prisega na mantro črne ničle, torej na cilj ničelnega proračunskega primanjkljaja, medtem ko se z vseh strani stopnjujejo pozivi h krepitvi porabe.

Med najglasnejšimi je Francija in tudi danes v Helsinkih je francoski gospodarski minister Bruno Le Maire poudaril, da ne moremo biti zadovoljni s stopnjo rasti v območju evra, ter da je čas za krepitev naložb, rasti, blaginje in zaposlovanja.

Nemški finančni minister Olaf Scholz tega danes ni podrobno komentiral. Nemški časnik Bild je sicer po četrtkovem svežnju ECB upodobil predsednika banke Maria Draghija kot grofa Drakulo, ki pije kri nemških varčevalcev.

Evroskupini v Helsinkih sledi dvodnevno neformalno zasedanje vseh finančnih ministrov EU, ki se bodo osredotočili na spopadanje s podnebnimi spremembami in hibridnimi grožnjami. Med ključnimi temami sta še obdavčevanje energentov in reforma evropskih fiskalnih pravil.

Razprava o podnebnih spremembah bo osredotočena na cilj ničelne stopnje neto izpustov toplogrednih plinov do leta 2050, konkretno na opredelitev usmeritev za vlagatelje, saj bodo za dosego tega cilja potrebne znatne naložbe.

Slovenija, ki jo na sestankih v Helsinkih zastopa minister Andrej Bertoncelj, je po navedbah ministrstva naklonjena predvsem ukrepom, ki bodo zagotovili čim večjo nevtralizacijo izpada davčnih prihodkov.

Boj proti hibridnim grožnjam je ena od prioritet finskega predsedstva. Za notranjimi ministri bodo ta konec tedna tudi finančni ministri opravili vajo za krepitev odpornosti proti tem grožnjam na podlagi fiktivnega scenarija.