STA novice / Štefanec pred odborom DZ odgovarjal tudi na očitke o neaktivnosti KPK

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan je na seji odbora opozorila, da poročilo "ob marsikaterem tudi pozitivnem kazalcu" kaže na zaskrbljujoč upad aktivnosti Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in upad zaupanja v njeno delo. Število prijav korupcije je namreč "drastično upadlo na 541, medtem ko je bilo še pred petimi leti prijav več kot 1900". "KPK upad pripisuje splošnemu upadu zaupanja v institucije pravne države, vendar menim, da je takšen razlog danes postal neke vrste priročen izgovor za vse težave v državi," je bila kritična. Želela bi si tudi bolj poglobljeno analizo nekaterih institutov, ki jih uporablja KPK.

Predsednik KPK Štefanec je očitke o neaktivnosti zanikal. Poudaril je, da je komisija od začetka njegovega mandata do konca lanskega leta prejela 4976 zadev, obravnavala in tako ali drugače zaključila pa jih je 6114. "Zato je težko reči, da nič ne delamo," je dejal. Upadanje prijav na KPK pa je pripisal temu, da nekatere pomembne odločitve komisije niso naletele na ustrezen odziv, pri čemer je kot primer izpostavil s strani poslancev neupoštevano mnenje KPK o nezdružljivosti dveh funkcij poslanca Ferenca Horvatha. "Zaradi tega državljani upravičeno pravijo, saj če KPK nekaj pove, učinka tako ali tako ni," je dejal.

V razpravi so KPK in njenega predsednika v bran vzeli predvsem poslanci SDS. "Čeprav nisva na istih političnih bregovih, vaš mandat ocenjujem pozitivno," je dejal Franc Breznik (SDS). Dejal je, da je Štefanec pogosto tarča neupravičenih napadov medijev in "globoke države", kar pripisuje temu, da svoje delo opravlja avtonomno.

"Zadnja leta je komisija kar nekaj naredila na njenem ugledu. Javljala se je tudi v primerih ekscesne narave, morda je nekoliko manjkala le vsebinska analiza poročil," je dejal Dejan Kaloh (SDS). Trend upadanja prijav pa je pripisal vsesplošnemu upadanju ugleda pravosodja. S tem se sicer ni strinjala Švarc Pipanova, ki je dejala, da bi bile za takšne ocene potrebne bolj poglobljene analize.

Štefanec, ki se mu počasi izreka mandat, je bil sicer ob predstavitvi poročila kritičen do tega, da se spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je podlaga za delovanje KPK, pripravlja in sprejema že od leta 2015. Opozoril je tudi, da so funkcionarji KPK eni od najslabše plačanih funkcionarjev v državi. Sam je, kot je dejal v 54. plačnem razredu, medtem ko je bil predsednik KPK ob njeni ustanovitvi v 64. plačnem razredu. "Zakaj je prišlo do takšnega zmanjšanja, ne vem," je dejal.

Na slednje se je kritično odzvala Nina Maurovič (LMŠ). Po njenem mnenju je nedostojno, da se pogovarjajo o plači vodstva KPK. Ob tem je opozorila, da so najslabše plačani poslanci na plačni lestvici le en razred višje kot predsednik KPK. Glede sprejemanja zakonodaje je ocenila, da KPK ne bi smela zgolj sedeti križem rok in čakati, da bo ministrstvo pripravilo spremembe zakonodaje. "Sama bi predlog raje prej pripravila sama," je dejala.

Meira Hot (SD) je opozorila, da KPK prejme zelo malo prijav o lobističnih stikih na lokalni ravni, neodzivnost lokalnih funkcionarjev pa je pripisala njihovi slabi ozaveščenosti. Pri tem je ocenila, da bi morala KPK na tem področju pri tem prevzeti bolj aktivno vlogo.

Maša Kociper (SAB) pa si želi, da bi bila KPK predvsem organ, ki opozarja na sistemske pomanjkljivosti glede korupcije in se ne ukvarja s konkretnimi primeri, ker da je to naloga sodišč. Štefanec je odgovoril, da tudi sam vseskozi vztraja, da je KPK preventiven organ. Glede izobraževanj lokalnih funkcionarjev pa je Hotovi odgovoril, da so takšna izobraževanja že pripravili, a da je bil odziv zelo slab.