Navigacija
Portal TFL

STA novice / Predlog zakona o izbrisih v bankah skozi odbor DZ

torek, 10.9.2019

Ljubljana, 10. septembra (STA) - Odbor DZ za finance je podprl predlog zakona za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva po izbrisih v sanaciji bank. Sprejel je številna dopolnila, ki jih bo po napovedih članov odbora v tretjem branju v DZ nadgradil v smeri čim manjšega tveganja za neustavnost katere od rešitve.

Odbor je nadaljeval razpravo o predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki jo je konec junija zaradi velikega števila dopolnil preložil. Koalicija je medtem številna dopolnila prilagodila mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, nekatera še dodelala in odbor jih je danes potrdil.

Strinjal se je s predlogi dopolnil SAB, da bi za izbrisane nepoučene manjšinske vlagatelje, katerih bruto plača je bila v letu 2013 nižja od povprečne plače v državi, predvideli izplačilo posebnega pavšalnega nadomestila, za kar ne bi bil potreben sodni postopek. Ministrstvo za finance tej rešitvi ne nasprotuje, če bo omejena le na imetnike podrejenih obveznic.

Kot sta menila državna sekretarja na ministrstvu za finance Metod Dragonja in na ministrstvu za pravosodje Gregor Strojin, pa bi jo morali nadgraditi tako, da se dvomi glede ustavne skladnosti čim bolj zmanjšajo. Maša Kociper (SAB) je napovedala, da bo njena stranka v tretjem branju to rešitev zagovarjala le, če jo bodo podprle vse koalicijske stranke, sicer ne.

Odbor ni sledil predlogu SMC, da bi krajevno pristojnost sodišč v sodnih primerih širili z mariborskega tudi na ljubljansko in celjsko sodišče. Da je izključna pristojnost mariborskega sodišča za sodne postopke po tem predlogu zakona usklajena s sodstvom, je danes potrdil podpredsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević.

Tudi predlogov dopolnil Jožeta Tanka (SDS), po katerih bi izbrisanim manjšinskim imetnikom delnic in obveznic bank glede na ugotovljeno stanje ob izvedbi ukrepov država zunajsodno izplačala odškodnino po načelu poprave krivic, odbor ni podprl. Kociprova je tako kot junija opozorila, da bi bilo to v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016, ki je presodilo, da je bila sanacija bank skladna z ustavo, manjkala je le možnost učinkovitega sodnega varstva za imetnike izbrisanih obveznosti bank.

Odbor je, kot omenjeno, podprl številna koalicijska dopolnila. Po njih bo virtualno podatkovno sobo, kjer bo tožnikom na voljo gradivo, ki je bilo podlaga za izbrise delnic in podrejenih obveznic bank, vzpostavilo ministrstvo za finance. Bolj jasno opredeljujejo, kako se ta soba vzpostavi in deluje, kdo mora priskrbeti potrebno dokumentacijo, kako se varuje podatke ipd.

Z dopolnili je opredeljeno, kako se v primeru, da izbrisani imetniki dokažejo, da bi v primeru stečaja izgubili manj kot ob izbrisu, postavi višino zahtevka za vračilo, v katerih primerih in kako mora izbrisani upravičenec do odškodnine razkriti identiteto, ter koga se lahko imenuje v skupino izvedencev, ki bo po naročilu sodišča izdelala mnenje.

Dopolnila bolj jasno opredeljujejo oz. podaljšujejo roke za vložitev tožb in za odgovor Banke Slovenije nanje. Po njih je predvideno še, da bo država v sodnih postopkih nastopala kot stranski intervenient na strani Banke Slovenije, višina morebiti izplačane odškodnine za posameznika pa bo omejena na nakupno vrednost kvalificiranih obveznosti.

Člani odbora pa še vedno niso razrešili dileme, ali naj, kot je predlagalo ministrstvo za finance, morebitno dosojene odškodnine plača Banka Slovenije. Ta skupaj z Evropsko centralno banko temu odločno nasprotuje, saj v tem vidi nedovoljeno monetarno financiranje in napoveduje možnost, da bo zakon izpostavljen nadaljnji presoji pristojnih sodišč.

Največ očitkov, da bi moral biti zakon po odločitvi ustavnega sodišča iz leta 2016 uveljavljen že sredi leta 2017, sedaj pa predlog vsebuje rešitve, ki naj bi bile spet neustavne, je bilo danes slišati od poslancev SDS. Ti so predlagali, naj odbor današnjo obravnavo spet prestavi in predlog zakona uskladi. Dragonja je dejal, da so iskali kompromisno rešitev z Banko Slovenije in da še vedno iščejo rešitev s postavitvijo posebnega mehanizma, ki pa jo morajo še dodelati.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window