STA novice / Pred strankami v začetku septembra predlog za preoblikovanje volilnih okrajev (ozadje)

Proces usklajevanja sprememb volilne zakonodaje koordinira predsednik republike Borut Pahor. Ta načrtuje naslednji sestanek pogajalcev parlamentarnih strank o predlaganih spremembah meja volilnih okrajev v drugi polovici prihodnjega meseca, predvidoma 20. septembra, so za STA pojasnili v njegovem uradu.

Še pred tem bo po njihovih navedbah 9. septembra v predsedniški palači potekal delovni pogovor predstavnikov parlamentarnih strank z ustavnimi pravniki, na katerem bodo predstavljena strokovna stališča glede ustavne skladnosti predloga o ukinitvi volilnih okrajev in uvedbe relativnega prednostnega glasu. Na julijskem srečanju so se sodelujoči namreč strinjali, da je treba to vprašanje bolj natančno razčistiti.

Predlog sprememb volilnih okrajev sledi strokovnim merilom, ki so bila predstavljena na sestanku predstavnikov poslanskih skupin 16. maja pri predsedniku republike na primeru dveh volilnih enot, so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo.

Delovna skupina ministrstva bo v torek poslanskim skupinam posredovala strokovno gradivo, na delavnici, ki bo 4. septembra na ministrstvu, pa jim bodo predstavili tudi digitalna delovna gradiva. Na ministrstvu so pojasnili, da je predlog pripravljen na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je odločilo, da veljavna ureditev glede volilnih okrajev ne ustreza nobenemu merilu zakona o volitvah v državni zbor. V odločbi so posebej izpostavljene velike razlike v velikosti volilnih okrajev in kršenje načela geografske zaokroženosti volilnih okrajev.

Glede na odločitev sodišča, da pa je ureditev z vidika spoštovanja načela enake volilne pravice v okviru volilnih enot ustrezna, je bilo izhodišče za pripravo sprememb preoblikovanje praviloma zgolj volilnih okrajev znotraj vsake od osmih volilnih enot. Kot so pojasnili na ministrstvu, predlog zasleduje čim manjša odstopanja v velikost volilnih okrajev; največje dovoljeno odstopanje je plus/minus 15 odstotkov od povprečnega volilnega okraja, ki šteje 19.358 volivcev.

Pri oblikovanju volilnih okrajev so, kolikor je mogoče, sledili mejam občin oz. naselij. V predlogu sta na eni strani enakomerna porazdelitev volivcev in na drugi strani geografska zaokroženost bolj enakopravno upoštevani. Znotraj velikostnih omejitev so iskali rešitve, ki čim bolj ohranjajo celovitost občin, naselij, četrtnih, krajevnih, vaških skupnosti in hkrati pomenijo najboljšo celostno rešitev v okviru posamezne volilne enote, so pojasnili na ministrstvu.

Alternativa preoblikovanju meja volilnih okrajev predstavlja predlog za uvedbo relativnega prednostnega glasu, po vzoru ureditve za volitve poslancev v Evropski parlament, ki ga je delovna skupina ministrstva že pred poletjem posredovala poslanskim skupinam. V primeru uvedbe prednostnega glasu bi se o kandidatih glasovalo na ravni volilnih enot, kar pomeni, da bi se volilni okraji ukinili oz. se ohranili zgolj na administrativni ravni.

Pogajalci so se dogovorili, da bo ministrstvo pripravilo obe možni rešitvi, o katerih bodo iskali potrebno soglasje v DZ. Medtem ko je za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov, pa je za preoblikovanje okrajev potrebnih manj, 46 glasov. Kljub temu številni ocenjujejo, da bo konsenz za slednje težko doseči, poleg tega pa bi morali zaradi demografskih gibanj območja okrajev spreminjati vsakih nekaj let. S spremembo območij okrajev bi najprej poskusili v SD in DeSUS.

Sodeč po izjavah večine drugih strank je nazadnje kazalo na širšo naklonjenost uvedbi prednostnega glasu, saj bi s tem najbolj omogočili večji vpliv volivcev na izbiro poslancev. Za to so se zavzeli v LMŠ, SAB, SMC, SNS in Levici, rešitev pa bi podprli tudi v NSi, kjer so se sicer prvotno bolj zavzemali za absolutni prednostni glas. Predlog pa, kot kaže, ne more računati na podporo SDS, ki rešitev vidi ali v dvokrožnem večinskem ali kombiniranem volilnem sistemu. Takšnega predloga sicer za zdaj ni bilo na pogajalski mizi.

Da volivcem možnost izbire veliko pomeni, so nakazale tudi zadnje volitve, ko je bilo vseh osem poslancev v Evropski parlament izvoljenih s preferenčnimi glasovi. Vendar pa so ustavni pravniki izrazili dvome o ustavni nespornosti uvedbe relativnega prednostnega glasu.

Ali bodo v DZ uspeli doseči soglasje za katerega od predlogov, bodo verjetno pokazali že prihodnji meseci. Na ministrstvu so spomnili, da mora DZ neskladje, ki ga je ugotovilo ustavno sodišče, odpraviti do decembra 2020.