Navigacija
Portal TFL

STA novice / Šesturni delavnik - da ali ne? (tema)

sobota, 24.8.2019

Ljubljana, 24. avgusta (STA) - Tudi v Sloveniji se pojavljajo ideje o skrajšanju delovnega časa. Posebej sta jih spodbudili podjetji Donar in Plastika Skaza, ki sta se odločili za šesturni delavnik, pri tem pa ohranili višino plač. A nekateri delodajalci opozarjajo, da ima lahko to tudi negativne posledice. Sindikati so navdušeni, a se zavedajo določenih omejitev.

Prvo podjetje, ki je pri nas uvedlo šesturni delavnik, pri čemer plače in prispevke za zaposlene izplačuje za poln delovni čas, je Donar, ki iz recikliranih materialov izdeluje oblikovalsko dovršeno pohištvo. Trenutno zaposluje 18 ljudi.

Direktor podjetja Matej Feguš je za STA pojasnil, da je ideja zorela kar nekaj časa, izvedli pa so jo aprila lani. Kot je poudaril, so pred uvedbo šesturnega delavnika ugotavljali, da prava učinkovitost traja največ šest ur. Po več kot letu dni se je izkazalo, da so imeli prav. Zaposleni so prej doma, več časa imajo za družino, manj imajo težav, posledično pa so v službi bolj natančni. Odnosi so se izboljšali in delavci so bolj zadovoljni, je dodal.

Na vprašanje, ali je delo opravljeno tako, kot je bilo prej, je odgovoril, da se skrajšanje včasih pozna, da pa zdaj bolj skrbno načrtujejo delovne procese. "Cilj je bil povečati produktivnost, a ne z urami, temveč s kakovostnejšim delom," je izpostavil.

Med minusi šesturnega delavnika pa je omenil, da se zaposleni hitro navadijo na pravice in se v primerih, ko se je treba dogovarjati za podaljšanje, odzivajo, kot da gre za delo prek osmih, in ne šestih ur.

Največji doprinos sicer vidi v tem, da bi bili ljudje, če bi 40 let delali po šest ur, za četrtino manj obremenjeni. "In po 40 letih bi lahko še vedno prispevali družbi in bili aktivni, ne pa, da gredo v pokoj ali denimo ležijo doma na strošek zdravstvene blagajne," je menil.

Tudi zato je razočaran, ker politika še ni našla razumevanja, da bi možnost šesturnega delavnika uredila tudi zakonsko.

Donarjevemu zgledu sledi tudi podjetje Plastika Skaza, ki proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas ter zaposluje več kot 300 delavcev in približno 100 občasnih sodelavcev. Šesturni delavnik bodo v želji, da bi njihovi zaposleni lažje usklajevali zasebno in službeno življenje ter posledično delali bolj učinkovito, uvedli z oktobrom.

Prehod na nov delavnik bodo uvedli postopoma, po oddelkih, je pred časom za STA povedala vodja kadrovske skupne službe Aleksandra Logar.

Vsi delodajalci pa niso navdušeni nad vse pogostejšimi težnjami h krajšanju delovnega časa. Lina Fratnik Andrić iz Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) je v reviji Delodajalec v tej luči predstavila nekaj izkušenj s Švedske, kjer so šesturni delavnik poskusno uvedli v domu za ostarele in bolnišnici.

Izkazalo se je, da so vpletene medicinske sestre in negovalci izboljšali kakovost dela in da je prišlo do manj bolniških odsotnosti, ortopedi pa so povečali število operacij za petino in izražali tudi večje zadovoljstvo, je potrdila. Hkrati pa so se povišali stroški storitev, saj je bilo treba za opravljeno delo zagotoviti več zaposlenih. Tudi delavci naj ne bi bili povsem zadovoljni, saj naj v šestih urah ne bi vedno uspeli dokončati vseh nalog, ki so se tako kopičile.

Sicer pa je 35-urni delavnik že vrsto let nazaj uvedla Francija, a to, tako Fratnik Andrićeva, ni privedlo do povečane delovne aktivnosti in večje zaposlenosti. "Nasprotno," je poudarila. Med drugim se je namreč povečalo število dvojnih zaposlitev, dejanska obremenitev pa je ostala na ravni 39 ur, je razložila.

Ob tem je priznala, da so se delovni procesi od uvedbe 40-urnega delavnika korenito spremenili in da je treba predlagati nove oblike dela, kot tiste, ki bi pripomogle k usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, pa je omenila delo na domu in prilagodljiv urnik dela.

Sindikati potezo Donorja in Plastike Skaza pričakovano pozdravljajo. Skrajševanje delovnega časa pozitivno vpliva na storilnost, socialno življenje, zdravje in varnost pri delu, je za STA nanizala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.

Kljub temu pa ostaja previdna, saj se zaveda, da bi lahko šesturni delavnik v nekaterih panogah povečal zaposlovanje in zmanjšal stroške, a ne povsod. "Če imate podjetje, ki dela v eni izmeni, bo povečana storilnost denimo v šestih urah pomenila, da so opravili enako količino dela, ne da bi zaposlili dodatne sodelavce, prihranki pa bodo na primer že pri elektriki, ogrevanju. Če pa imate podjetje, ki dela v štirih izmenah, bo isto skrajšanje fiksne stroške ohranilo na isti ravni, dodatno pa bo moralo zaposliti praktično celo izmeno, kar bi stroške precej povečalo, čeprav bi se produktivnost morda povečala," je priznala.

Sicer pa je delovni čas redno na dnevnem redu njihovih aktivnosti, je pojasnila in dodala, da so delodajalcem s področja kovinske in elektroindustrije že pred 10 leti poslali predlog za skrajšanje delovnega časa na 35 ur. "Odgovor je bil seveda gladek ne," je bila kritična.

"V tem trenutku na žalost teče razprava povsem v drugo smer. Kljub 40- oz. 36-urnem polnem delovnem času je delovni čas v praksi povsem nenadzorovan. Predvsem veliko delavcev dela več, kot je tedenska obveznost, več nadur, kot bi jih smeli, brez ustreznih odmorov in počitkov," je bila ostra.

In kaj o možnosti uvedbe šesturnega delavnika pravijo na ministrstvu za delo? "Uvedbo šesturnega delavnika prvenstveno pogojuje dejavnost delodajalca in način opravljanja dela. Od tega je namreč odvisno, če je krajši delovnik od polnega sploh možno vpeljati ob enaki ali celo povečani produktivnosti. Z vidika obstoječe zakonodaje pa je ureditev krajšega delovnega časa - najmanj 36 ur - kot polnega možna že sedaj, seveda pod pogojem, da se o tem stranke dogovorijo s kolektivno pogodbo na ravni delodajalca," so pojasnili za STA.

Resnejši socialni dialog med vlado, delodajalci in sindikati o krajšanju delovnega časa pa še ni stekel, so sklenili.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window