STA novice / GZS: Z zaprtjem Kemisa tvegamo nastanek 1000 skladišč nevarnih odpadkov

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so se z ogorčenjem odzvali na današnjo odločitev inšpektorata za okolje, ki je potrdil prepoved obratovanja Kemisa na Vrhniki. "Z današnjo odločitvijo je dodan še en kamen pri rušenju infrastrukture ravnanja z nevarnimi odpadki," je bila po kriznem sestanku vodstva Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in posamičnih sekcij v Ljubljani kritična Šmučeva.

"Ogrožen je obstoj najsodobnejšega objekta za ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji. S tem se odrekamo oz. postavljamo pod vprašaj tudi nadaljnje utečene postopke predelave, tako v sežigalnicah v tujini kot varno obdelavo oz. pripravo teh odpadkov za nadaljnje ravnanje v Sloveniji," je v izjavi za medije poudarila prva dama gospodarske zbornice.

Na GZS ocenjujejo, da se bodo ob nadaljnjem izpadu poslovanja Kemisa gospodarstvo, gospodinjstva in javna uprava soočali z zaostrenimi pogoji odjema nevarnih odpadkov, z zmanjševanjem obsega proizvodnje in z nenadzorovanim kopičenjem odpadkov na različnih mestih, kar bo povečalo okoljsko tveganje. "Kemis ima okoli 1000 strank. Z zaprtjem zato tvegamo nastajanje 1000 ločenih skladišč nevarnih odpadkov," je dejala Šmučeva.

Na drugi strani v zbornici poudarjajo, da je Kemis po požaru leta 2017 postavil varen in sodoben objekt za dejavnost ravnanja z odpadki. "Zato pozivamo pristojne institucije, da ponovno razmislijo o posledicah danes izdanega sklepa in omogočijo ponovno vzpostavitev prevzema (nevarnih odpadkov) na vrhniški lokaciji," je izpostavila Šmučeva.

V zbornici ne verjamejo trditvam okoljskega ministrstva, da je situacija z nevarnimi odpadki vsaj za prihodnjih nekaj mesecev obvladljiva. Kemis je, tako kot njegov največji konkurent na področji obdelave nevarnih odpadkov Saubermacher Slovenija, "ključen del slovenske infrastrukture za ravnanje z nevarnimi odpadki" ter "sistemsko podjetje", je dejala Šmučeva. Obe podjetji sta sicer njihova člana.

Generalna direktorica GZS verjame, da ima ministrstvo za okolje in prostor s Simonom Zajcem na čelu resen interes zadevo razrešiti. Minister se je odločil za proaktiven pristop, pogovore z deležniki in iskanje morebitnih drugih rešitev. "Ta njegova poteza je bila pravilna," je dejala Šmučeva.

"A izkušnje, ki jih imamo v gospodarstvu, so, da sta v Sloveniji dejansko dva usposobljena prevzemnika nevarnih odpadkov, v tem trenutku pa smo enega onemogočili," je bila jasna. In drugi v kratkem času ne bo mogel prevzeti vseh dodatnih količin nevarnih odpadkov.

Antonija Božič Cerar iz službe za varstvo okolja pri GZS je povedala, da pridobivanje dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov v tujino traja vsaj šest mesecev - postopki se morajo odviti tako v Sloveniji kot tudi v državah tranzita in končne obdelave. "Podjetja že eno leto vnaprej, še preden so odpadki sploh nastali, načrtujejo, kako bo potekala njihova obdelava," je izpostavila. Ob tem tak izvoz zahteva, da ima podjetje partnerja v tujini, medtem ko Slovenija zaradi situacije s Kemisom izgublja kapacitete v sežigalnicah v tujini.

Petra Prebil Bašin iz združenja papirne in papirno predelovalne industrije je potrdila, da so podjetja v težavni situaciji. "Praktično nimajo izbire; ponudnika sta bila samo dva," je dejala. To je že vplivalo na dvig cene za oddajo nenevarnih odpadkov za od 100 do 150 odstotkov v zadnjem letu. "Naša izvozna odvisnost na dolgi rok gotovo ni dobra. Pozivamo ministrstvo, da razmišlja o tem, da najde rešitev doma," je ponovila pozive GZS k vzpostavitvi domače sežigalnice.

Direktor zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS Sebastjan Zupanc je medtem spomnil na problematiko zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. "Iz industrije jasno vemo, kaj dobimo, iz gospodinjstev pa ne vemo," je poudaril in spomnil na pospravljanje kleti, podstrešij, ko ljudje najdejo najrazličnejše snovi, ki jih niti ne poznajo oz. ne vedo, za kaj gre. "S tem je treba skrbno ravnati. Zato je še toliko bolj pomembno, da je odvzem nevarnih odpadkov, ki jih komunalna podjetja zberejo pri gospodinjstvih, reden in tekoč," je poudaril.

Komunalna podjetja so se po požaru pri Kemisu leta 2017 znašla v velikih težavah. Po novem zaprtju Kemisa pa jih že sedaj, kot kaže izvedena anketa zbornice komunalnega gospodarstva, skoraj polovica izkuša težave pri predajanju nevarnih odpadkov, 76 odstotkov jih ocenjuje, da bodo težave s Kemisom predstavljale dodatne zaplete v prihodnje. Skladiščne kapacitete komunalnih podjetij v povprečju zadoščajo za 1,66 meseca; nekatera imajo prostora za pol meseca, druga pa za tri, je dodal Zupanc.