Navigacija
Portal TFL

STA novice / Ena ključnih dilem energetske prihodnosti Slovenije gradnja Neka 2 (tema)

sreda, 14.8.2019

Ljubljana, 14. avgusta (STA) - Nastajajoči energetski koncept naj bi po pričakovanjih in napovedih odgovoril na eno ključnih dilem v slovenski energetiki v zadnjem desetletju, in sicer morebitno gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek 2). Obstoječi naj bi deloval do leta 2043, za izgradnjo novega bi s pridobitvijo dovoljenj potrebovali vsaj deset let.

Nuklearna elektrarna Krško (Nek) je edina jedrska elektrarna v Sloveniji (je v solastništvu Slovenije in Hrvaške), ki deluje od leta 1981. Že več kot 15 let v javnosti in politiki potekajo razprave, ali bi bilo treba zgraditi drugi blok ali pa se popolnoma odpovedati jedrski energiji. Leta 2006 je vlada projekt Nek 2 uvrstila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih. Njegovo ceno je določila pri dveh milijardah evrov, začetek gradnje pa postavila v leto 2015. Vendar pa projekt ni bil uresničen, aktualno koalicijski dogovor pa tega vprašanja niti ne naslavlja.

Na infrastrukturnem ministrstvu so glede načrtov z jedrsko energijo za STA pojasnili, da je v prihajajočem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, ki je načrt do leta 2030 s pogledom do leta 2040 ter podlaga za energetski koncept, jedrska energija pomembna z več vidikov, tako z vidika nizkoogljičnega energetskega vira kot z vidika energetske varnosti, saj zagotavlja zanesljivo oskrbo z električno energijo po konkurenčni ceni.

Izgradnja ne bi bila hitra

Projekt graditve drugega bloka pripravljajo v skupini Gen, kjer zagotavljajo, da ta ustrezno odgovarja na vse tri temeljne usmeritve energetske politike EU in Slovenije: podnebno trajnost, zanesljivost in konkurenčnost oskrbe z energijo. Izdelali so strokovne študije, ki omogočajo utemeljeno širšo družbeno in politično razpravo o vlogi jedrske energije v energetski prihodnosti Slovenije.

Doslej so za študije, povezane s projektom, namenili že 16 milijonov evrov. Po sprejeti odločitvi države za izgradnjo drugega bloka v Krškem bi, kot so zapisali za STA, potrebovali pet let za pridobitev gradbenega dovoljenja in s tem do začetka gradbenih del. Gradnja bi potekala še vsaj pet let. Ocenjena vrednost naložbe je od 3,5 do pet milijard evrov, odvisno od izbrane tehnologije oz. velikosti elektrarne. Slovenija obstoječi jedrski objekt upravlja s Hrvaško, v skupini Gen pa menijo, da bi moral biti tudi novi energetski objekt širšega, regijskega pomena.

Imamo v državi dovolj strokovnjakov za gradnjo?

Da bi država morala čim prej sprejeti odločitev, meni tudi vodja oddelka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan Leon Cizelj. Za STA je ocenil, da je jedrska energija še vedno edini vir brezogljične elektrike, ki lahko deluje podnevi in ponoči v praktično v vseh vremenskih pogojih. Idealna je tudi z vidika zanesljive oskrbe z elektriko in boja proti podnebnim spremembam.

Ključni izziv pri gradnji, če se bo država za to odločila, bo po njegovih besedah izobrazba in usposabljanje med 400 in 500 strokovnjakov, ki jih bo investitor potreboval za spremljanje gradnje na ključ in za poznejši prevzem elektrarne. V Sloveniji in tudi v večini EU so jedrske raziskave in izobraževanje po njegovih ocenah finančno in kadrovsko namreč podhranjeni, odmikanje odločitev pa te podhranjenosti ne zmanjšuje.

Strah pred jedrsko katastrofo kot osnova za nasprotovanje gradnji

Toliko časa, kot potekajo razprave o gradnji, je prisotno tudi nasprotovanje, ki pogosto temelji na predpostavkah, da pridobivanje jedrske energije lahko privede do katastrofalnih nesreč, kot se je to zgodilo v Černobilu ali Fukušimi. Že v prejšnjem desetletju je glasno nasprotovanje izražala koroška dežela vlada v Avstriji, ki je izpostavljala, da je jedrska elektrarna je le 80 kilometrov oddaljena od avstrijske Koroške in leži na seizmološki prelomnici.

"Po meni dostopnih podatkih je krška nuklearka v praktično vseh pogledih, torej tudi v varnosti, zelo primerljiva jedrskim elektrarnam v ZDA in EU," je ocenil Cizelj. "Če nekoliko poenostavimo, je elektrarna pripravljena za nemoteno obratovanje pri naravnih pojavih s povratno dobo nekako med 100 in 500 leti. Varno pa jo je mogoče zaustaviti pri naravnih pojavih s povratno dobo nad 10.000 let. Mimogrede, tako močna poplava bi resno ogrozila življenje v vsem porečju reke Save," je dodal.

Zveza ekoloških gibanj Slovenije medtem zavrača navedbe, da jedrska energija ne proizvaja toplogrednih plinov, saj ti nastanejo pri proizvodnji uranove rude. Prepričani so, da bi bilo treba krško nuklearko čim prej zapreti in preiti na električno energijo iz sončnih panelov in vetrne energije. Čimprejšnje opustitve uporabe jedrske energije si želijo tudi v organizaciji Greenpeace Slovenija, kjer si želijo virov energije, ki bi temeljili na ekološko sprejemljivi rabi biomase, hidro, sončne, vetrne in geotermalne energije.

Zadnjo besedo bi lahko imeli državljani

V razpravah o prihodnosti jedrske energije se pogosto omenja tudi možnost, da bi o tem vprašanju odločali državljani na referendumu. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je ob prevzemu mandata ocenila, da bo na vprašanje, ali potrebujemo Nek 2, moral odgovoriti energetski koncept. Prehitro izrekanje o tem vprašanju bi bilo po njenem mnenju neodgovorno, smiselno pa bi bilo poiskati dogovor z državljani. Če bi država ugotovila, da potrebuje Nek 2, ljudje pa bi želeli referendum, potem bi jim ga vlada morala omogočiti, je dejala.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window