STA novice / AVK prižgala zeleno luč združitvi Dnevnika in Večera (zbirno)

Lani avgusta napovedana združitev družb Dnevnik in Večer skupina v skupnem izdajateljskem podjetju DV mediji je tako po decembra lani pridobljenem predhodnem soglasju ministrstva za kulturo zdaj pridobila še zeleno luč varuha konkurence. Odločba bo začela veljati v 30 dneh.

"S tem smo pridobili še zadnje regulatorno dovoljenje, ki je potrebno za začetek postopka združevanja," sta v skupni izjavi poudarila direktor Večera Uroš Hakl in predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan ter pozdravila odločitev Agencije za varstvo konkurence (AVK). Zapisala sta, da gre za premik, ki ga glede na zaostrene razmere na trgu tiskanih medijev obe družbi ocenjujeta za nujnega.

Vsebine odločbe vodstvi Večera in Dnevnika še ne komentirata, saj sta jo na sedežu AVK prevzeli šele danes in jo morata še preučiti. Odločba sicer stopi v veljavo v 30 dneh.

"Odločitev, da se Dnevnik in Večer povežeta in združita v skupnem izdajateljskem podjetju, je zagotovo ena najpomembnejših odločitev v zgodovini obeh časnikov," je potezo AVK za spletni Dnevnik komentiral odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak.

Po njegovih besedah je bila odločitev sprejeta zato, da bi lahko časnika stala in obstala. "Živimo pač v časih, ko se časopisi, a ne le časopisi, marveč vsi klasični mediji, ki stavijo na kakovost informacije, profesionalizem in na lastno verodostojnost, borijo za svoj obstoj," je opozoril Lesjak in zagotovil, da bosta oba časopisa "ostala, kar sta: ljubljanski Dnevnik in mariborski Večer".

Dnevnikov sindikat je odločitev pričakoval, komentirati pa je ne more, saj z vsebino ni seznanjen, je za STA dejal predsednik sindikata novinarjev Dnevnika Igor Dernovšek. Kot je dejal, so na Dnevniku sindikatu sicer zagotovili, da odpuščanja novinarjev vsaj za zdaj niso predvidena, prav tako ne poslabšanje materialnega položaja novinarjev.

Opozoril je tudi, da so bila zaradi postopka AVK preložena pogajanja z upravo glede podaljšanja kolektivne pogodbe, katere normativni del poteče novembra. Zato pričakuje, da se bodo ta zdaj začela, pri čemer pa sta sindikata Dnevnikovih in Večerovih novinarjev že oblikovala svoj pogajalski predlog, v katerem računata na "ohranitev dobrih praks obeh časnikov".

Dnevnik je izdajatelj medijev Dnevnik in Dnevnik.si, Večer skupina pa je lastnica izdajatelja dnevnika Večer in Vecer.com. V družbi DV mediji bosta imela Dnevnik in Večer skupina vsak po 50-odstotni delež.

Večer ima naklado dobrih 19.000 in Dnevnik več kot 21.000 izvodov, družbi pa bi lahko po nekaterih ocenah zgolj z racionalizacijo stroškov dela prihranili milijon evrov. Oba časnika sta sicer lani skupno pridelala za okoli poldrugi milijon čistega dobička.

Oba časnika bi še naprej izhajala ločeno, kot Večer in Dnevnik. V novi družbi naj bi združila moči pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa, medtem ko naj bi regionalne teme pokrivala ločeno. Vsaj delno bi se utegnili združiti tudi naročniški oddelki, trženje in administracija.

Združevanje notranjepolitičnih redakcij je sicer kot sporno izpostavil Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede. Če je AVK takšno povezovanje odobrila, bo to po njegovem mnenju zelo zaznamovalo področje pluralnosti medijev.

Ob tem se Milosavljević sprašuje, ali javnost pred skoraj letom dni o vsebinah, ki se združujejo, ni bila pravilno obveščena ali pa ji je bilo to zamolčano. Če pride do povezovanja notranje in zunanje politike ter športa, je to po njegovih besedah namreč zelo pomembna sprememba in "ključna stvar z vidika medijev in javnosti".

Kot je poudaril Milosavljević, je vloga družbe in državnih regulatorjev ravno v tem, da presodijo javni interes in potencialno tveganje zanj. Delno vlogo ima tu gotovo ministrstvo za kulturo, deloma pa po njegovem prepričanju tudi AVK. Pri tovrstnih presojah se namreč po njegovih besedah prepogosto upošteva le ekonomski trg, ne pa tudi intelektualnega. "Ko pride pri nekih medijih do združevanja, se ta intelektualni trg pogosto krči," je še pojasnil.

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so medtem ob združevanju pozvali k ohranitvi kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, nadaljnjemu obstoju ločenih blagovnih znamk, pluralnosti medijskih vsebin in tudi ohranitvi delovnih mest. Pričakujejo tudi natančne in korektne informacije o posledicah združitve, izražajo pa tudi bojazen, da bi preživetvena strategija in pričakovani sinergijski učinki, s katerimi je utemeljeno združevanje, dolgoročno postali pogubni, zato so vse akterje pozvali k transparentnosti, tehtnim premislekom, vključevanju uredništev in odgovornim potezam v nadaljnjih korakih povezovanja medijev.

"Lastniki v procesu združevanja ne smejo upoštevati samo ekonomskega interesa, ampak tudi javni interes - to pa so kakovostni, poglobljeni in preiskovalni mediji v sicer vse bolj opustošeni slovenski medijski krajini. Oba medija sta ena od temeljev slovenskega kakovostnega novinarstva, vsak v svojem okolju hrbtenica javnega mnenja. Njuno (za)majanje bi imelo nepopravljive posledice za celoten medijski in demokratični prostor," opozarjajo v DNS.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Matevž Tomšič pa je ocenil, da se zaradi združitve razmerja na slovenskem medijskem trgu ne bodo kaj dosti spremenila. Kot je dejal v izjavi za STA, "glede na to, da sta oba časopisa podobno politično-ideološko usmerjena, saj sta izrazito naklonjena levici, njuna združitev tudi z vidika pluralnosti medijskega prostora ne bo prinesla ničesar bistveno novega".