STA novice / Parlamentarni odbor podprl Janeza Lenarčiča za evropskega komisarja (zbirno)

Odbor bo danes sprejeto mnenje posredoval vladi, ki mora ime kandidata v Bruselj sporočiti do 26. avgusta. Vlada se bo z mnenjem odbora predvidoma seznanila na petkovi dopisni seji, ko bo Lenarčiča tudi uradno predlagala za člana Evropske komisije.

Lenarčič se je pred glasovanjem predstavil članom odbora. To je bila prva predstavitev kandidata za člana Evropske komisije v slovenskem parlamentu doslej. Zaslišanje namreč predvideva sprememba zakonodaje iz leta 2015.

Orisal je dosedanjo kariero in izrazil prepričanje, da njegovo dosedanje delo in rezultati izkazujejo izpolnjevanje vseh treh pogojev za evropskega komisarja - splošna usposobljenost, zavzetost za Evropo in neodvisnost. Verjame tudi, da ima dobro podlago za soočanje z izzivi, ki čakajo novo komisijo. Te izzive je članom odbora tudi predstavil.

Napovedal je, da bo, če bo postal komisar, nenehno opozarjal na temeljno poslanstvo Evropske komisije, da skrbi za spoštovanje prava unije, se zavzemal za enakopravno obravnavo evropskih državljanov, za enakopravno obravnavo vseh držav članic, ter za dosledno spoštovanje prava EU, za utrjevanje vladavine prava in vseh vrednot, ki jih ta ščiti.

Sledila je več kot dveurna razprava s člani odbora, ki so kandidata zasuli z vprašanji. V razpravi so poslanci iz vrst SNS, DeSUS, NSi, SAB, LMŠ, SMC napovedali, da bodo kandidata podprli. Poslanci SDS se glede podpore niso jasno izrekli, v SD in Levici pa so napovedali, da bodo glasovali proti kandidatu.

Sodelujoči v razpravi niso oporekali strokovnosti komisarskega kandidata in temu, da je dober kandidat, mu jih je pa nekaj očitalo pomanjkanje političnih izkušenj. V vrstah SD in SAB so tudi izrazili razočaranje, ker je premier kljub pozivu predsednice Evropske komisije, naj države članice predlagajo tudi ženske, predlagal le moškega.

Iz vrst poslancev SD je bilo tako kot na vladi slišati očitek o pomanjkanju demokratične legitimnosti. "Zahtevati, da nekdo, ki je postal evropski poslanec, mora postati evropski komisar, je enako narobe kot zahtevati, da ne postane," je na to odgovoril Lenarčič. Dodal je, da je lizbonska pogodba glede tega jasna in tega pogoja v njej ni.

Več članov odbora je zanimalo, ali bo Lenarčič kot komisar branil interese Slovenije ali Evropske komisije. Lenarčič je dejal, da so komisarji zavezani slediti skupnemu evropskemu interesu. A v tem ne vidi težav, saj so interesi Slovenije večinoma v skladu z interesi EU.

Komisarski kandidat je med drugim odgovarjal tudi na vprašanja poslancev o migracijah, schengnu, sistemu spitzenkandidatov, okoljski politiki, širjenju sovraštva v uniji, evropski vojski, razlikah v razvitosti držav članic ter o mladih.

Po glasovanju je Lenarčič povedal novinarjem, da je zadovoljen s kakovostjo razprave, podporo in udeležbo na seji odbora. "Izid glasovanja je več kot solidna popotnica za mojo nadaljnjo pot," je ocenil. Spomnil je na naslednje izzive, najprej potrditev s strani predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, jeseni pa ga čaka še zaslišanje pred Evropskim parlamentom.

Lenarčič tudi danes ni želel govoriti o resorju, ki bi ga lahko vodil. "To ni v rokah države članice, to bo predmet pogovorov s predsednico Evropske komisije in njene kombinatorike. Želja je toliko, kot je držav članic. Toliko je tudi resorjev," je spomnil.

Že večkrat je navedel nekaj resorjev, ki so po njegovem mnenju zanimivi tudi za Slovenijo, in sicer okolje, digitalizacija, raziskave, regionalna politika, širitev, zunanja trgovina. "To so dinamični resorji, pomembni za EU, pomembni z vidika Slovenije," je danes ponovil Lenarčič in še poudaril, da noben resor ni zanič.

Na vprašanje, ali je Slovenija že dobila signal od predsednice Evropske komisije, da je prav on sprejemljiv kandidat, je odgovoril, da te zgodbe ne bo konec, dokler ne bo znana celotna zasedba. V Bruslju pa se bo oglasil takrat, ko bo Ursula von der Leyen menila, da je primeren čas. "Odzval se bom nemudoma," je zagotovil.

Premier Marjan Šarec je izrazil zadovoljstvo, ker je parlamentarni odbor podprl kandidaturo Janeza Lenarčiča, ki ga je sicer predlagal sam. "Zagotovo je to dobra popotnica in dobra odločitev za Slovenijo," je v prvem odzivu še zapisal na družbenem omrežju Twitter, Lenarčiču pa zaželel srečo.

Proti kandidaturi Lenarčiča sta glasovala Matej Tašner Vatovec (Levica) in Meira Hot (SD), Marko Koprivc iz SD pa se je pritožil nad delovanjem glasovalne naprave, a ker je to storil po izteku glasovanja, odbor ni ponovil glasovanja. Poslanci SDS se niso opredelili.

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je po seji v izjavi za medije ponovil ocene SDS, da je Lenarčič sicer dober uradnik in verjetno tudi področje zelo dobro pozna, da pa njegova teža v političnem smislu ni prava. Tako kandidata niso podprli, a ga tudi niso zavrnili, je pojasnil. Na vprašanje, zakaj ni prejel podpore SDS, je odgovoril s pojasnilom, da so pričakovali tudi korekten postopek kandidature, torej, da se kaj povpraša tudi opozicijo.

Vatovec je pojasnil, da Lenarčiča ni podprl, ker je po njegovem premalo ambiciozen in premalo odločen za izzive, ki jih prinaša prihodnost EU. Lenarčič je po oceni Vatovca lahko dober diplomat in poznavalec ustroja EU, dober evrobirokrat, "a od takega človeka ne moremo pričakovati odločnih stališč v Evropski komisiji".

Poslanca SD Meira Hot in Marko Koprivc sta poudarila, da kandidata ne podpirata predvsem zaradi načina, na kakršnega je bil izbran. Zato so mu že na vladi nasprotovali.