STA novice / Sprejemanje energetskega koncepta se zamika (tema)

Energetski koncept Slovenije bo osnovni razvojni dokument na področju energetike, ki bo skladno z energetskim zakonom na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter ob sprejetih mednarodnih zavezah določil cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let. Kot je za STA pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer, pa ne gre pričakovati, da bi bil koncept sprejet še letos.

Ministrstvo je pod prejšnjim ministrom pripravilo osnutek koncepta, vendar Bratuškova z njim ni bila zadovoljna in ga je lani poleti znova poslala v javno obravnavo, v kateri so prejeli kar nekaj pripomb. Veliko jih je šlo v smeri premalo konkretno določenih ciljev, zato se je ministrica odločila za prenovo osnutka.

"Morda je še dobro, da stvar ni bila sprejeta tik pred zdajci, saj moramo iti v smeri poenotenja več resornih politik, predvsem okoljske in energetske," je dejal državni sekretar. Ob tem je spomnil, da morajo države članice EU do konca leta najprej pripraviti nacionalni energetski in podnebni načrt. "Zakaj energetski koncept trenutno stoji? Iz preprostega razloga, ker nimamo neomejenih resursov na ministrstvu, stvari pa je treba delati zaporedno in ne vse hkrati. Ker je nacionalni energetsko podnebni načrt obveza, ki jo moramo najprej izpolniti, smo se tega lotili prednostno," je pojasnil.

Koncept bo po njegovih besedah logično nadaljevanje energetskega in podnebnega načrta, vendar z dolgoročnejšo usmeritvijo in pogledom do leta 2050 oz. do 2060. "Zato smo se odločili, da najprej oblikujemo smernice za prihodnjih 10 let, nato pa se bomo lotili načrta še za naslednjih 40 let," je pojasnil.

Kako do razogljičenja?

Koncept naj bi naslovil ključno vprašanje, kako bo Slovenija dosegla razogljičenje. "Slovenija se bo razogljičila, to je dejstvo, vprašanje je le, kako hitro," je o energetski prihodnosti dejal državni sekretar. Osnutek koncepta, ki ni nikoli prišel do obravnave v DZ, je predvideval, da se bodo izpusti toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z izhodiščnim letom 1990 znižali za vsaj 40 odstotkov, do leta 2050 pa za vsaj 80 odstotkov. Ni pa podrobneje predvidel, kateri bodo glavni viri pridobivanja energije, kakšna bo usoda Termoelektrarne Šoštanj in morebitnega drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško.

Kumer se ne želi izrekati, kakšna bo odločitev vlade o tem. "Naklonjen bom temu, kar bo dobro za Slovenijo. Tudi jaz si želim, da bi imeli v prihodnje okoljsko čiste vire, da bi imeli dovolj energije," je o virih pridobivanja energije dejal sekretar. Ob tem pa je opozoril, da če si bomo postavili nerealne cilje, da nas bo to drago stalo, kar bi lahko vodilo v dražje položnice in energetsko revščino. Nobene potrebe za to ni, če gremo lahko postopoma, poudarja.

Osnutek koncepta, ki je že bil v javni obravnavi in je bil sprejet na vladi, bo nadgrajen z zadnjimi dognanji in cilji, ki si jih bodo postavili za do leta 2030, in kalkulacijami, ki jih zdaj delajo z Institutom Jožef Stefan. Pri pripravi sodeluje tudi Boris Sučić z Instituta Jožef Stefan, ki je prepričan, da si mora Slovenija zastaviti ambiciozne, vendar uresničljive cilje, je pojasnil na nedavnem posvetu na GZS.

Pripravljajo več različnih scenarijev, ki vključujejo različne kriterije, od varnosti in zanesljivosti oskrbe z elektriko, konkurenčnost gospodarstva, zmanjševanje emisij in socialni vidik, ki obravnava energetsko revščino. "Izhodišče vseh scenarijev je izboljšanje energetske učinkovitosti, saj se zavedamo, da bo tudi Evropska komisija pozorna na to področje," je pojasnil.

Vsi načrti temeljijo na povečanju deleža obnovljivih virov energije. "Analiziramo tri različice razvoja obnovljivih virov energije; in sicer več hidroenergije, uravnotežen razvoj vseh obnovljivih virov energije in več energije iz sonca in vetra," je pojasnil Sučić. Največjo rast pri obnovljivih virih energije v prihodnjih letih sicer pričakuje na področju sončne energije.

Doseganje ciljev pri obnovljivih virih energije

Kljub temu, da še nimamo koncepta, pa ima Slovenija že določenih nekaj ciljev na področju obnovljivih virov energije, ki jih mora doseči. Skladno z evropsko direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov doseči najmanj 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni bruto uporabi energije do leta 2020. Tega najbrž ne bo dosegla, saj je imela leta 2017 21,5-odstotni delež.

Kolikšna in kakšna bo kazen, če Slovenija ne bo izpolnila ciljev, še ni znano. Finančni mehanizem bo pripravila nova Evropska komisija, pri tem pa bosta dve možnosti, in sicer prostovoljno vplačilo v finančni mehanizem, ki sicer še ni vzpostavljen, ali plačilo naložene kazni. "Zakonski nastavek, ki smo ga vnesli v nedavno spremenjeni energetski zakon, daje državi možnost uporabe finančnega mehanizma. Mi vseeno delamo na tem, da bi cilje dosegli, je pa to odvisno od veliko dejavnikov," je pojasnil Kumer.

Po njegovih besedah bo moralo finančno ministrstvo presoditi, ali bi raje dali milijon evrov ali dva za to, da bi slovensko podjetje zgradilo obnovljiv vir energije v katerikoli državi unije in prepeljalo to zelenost v Slovenijo ali pa bo plačalo strošek kazni, ki bo gotovo višji. "Mislim, da je odgovorno, da delamo takšne zakone, ki so kar se da odgovorni do proračuna tudi za prihodnje rodove," je dodal.