STA novice / Z novelo zakona o poslancih spremembe glede prenehanja mandata; brez podpore Levice in NSi (dopolnjeno)

Ena vidnejših sprememb, ki jih prinaša novela zakona o poslancih, je poseg v ureditev nezdružljivosti poslanske funkcije s pridobitno dejavnostjo ter prepoved članstva in dejavnosti za poslance v smeri poenotenja z ureditvijo v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

Na tem področju bodo za poslance v celoti veljale tako materialne kot procesne določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je na novinarski konferenci, na kateri sta sodelovala tudi podpredsednica DZ in poslanka LMŠ Tina Heferle ter vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec, pojasnil predsednik DZ Dejan Židan.

Vprašanje nedorečene zakonodaje pri ugotavljanju nezdružljivosti poslanske funkcije se je odprlo nedavno, ob primeru poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha.

To sedaj ureja 12. člen zakona, iz katerega pa se s predlogom novele črta odstavek, ki določa, da poslanec ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe, ter določilo, da mora poslanec najkasneje v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata prenehati opravljanje navedenih dejavnosti, če tega ne stori, pa mu preneha mandat.

Novela v tem členu zdaj določa, da poslanec ne sme opravljati pridobitne in druge dejavnosti, ki po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.

V NSi pa ob črtanju določil o prenehanju funkcije poslanca v primeru opravljanja pridobitne dejavnosti opozarjajo, da na drugi strani zakon o preprečevanju korupcije te sankcije nima predvidene. To je zanje nesprejemljivo, je novinarjem pojasnil poslanec Blaž Pavlin.

Tako ocenjujejo tudi v Levici, kjer pa opozarjajo še na druge spremembe, s katerimi gre po njihovem mnenju za širitev dodatnih privilegijev. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je med drugim naštel nadomestilo poslancem, ki jim predčasno preneha poslanski mandat.

Židan pa je poudaril, da bodo z zakonom poslanci deležni povsem enake obravnave kot drugi funkcionarji. Kot je pojasnil, so skupino pravnikov prosili za pomoč pri iskanju rešitev za zaostritev zakonodaje na področju integritete za vse funkcionarje. Želijo, da so postopki in sodno varstvo nedvoumni, tako, da bodo vzdržali tudi presojo ustavnega sodišča, je pojasnil predsednik DZ.

Prav tako želijo priporočila pravnikov, kako tudi v DZ urediti t. i. starševski dopust oz. dolgotrajno bolniško odsotnost. Židan pričakuje, da bo delovna skupina za pripravo teh sprememb začela z delom že septembra.

Sicer pa s predlaganimi spremembami med drugim glede ustavne pravice poslancev do plače in nadomestila napotujejo na zakone, ki sistemsko urejajo navedeni področji, ter prepušča podrobnejše urejanje mandatno-volilni komisiji DZ.

Drugače kot doslej urejajo pravico do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, in sicer bi se po predlagani ureditvi poslancem kot povračilo potnih stroškov priznala kilometrina. Pri pravici povračila stroškov prevoza se med drugim tudi upošteva, da poslanci ne opravljajo svoje funkcije le na sedežu DZ, temveč tudi v volilnih enotah in med drugim v poslanskih pisarnah.

V predlogu zakona je na novo urejena pravica poslanca do najema službenega stanovanja, ki do sedaj na zakonski ravni ni bila urejena, temveč zgolj z internimi predpisi. Med drugim bi imel poslanec po predlogu po prenehanju funkcije pravico do naziva bivši poslanec in pravico do udeležbe na državnih svečanostih v skladu s protokolarnimi pravili.

Kot je pojasnil Krivec, med drugim formalno urejajo nedorečenost, ki jo je varčevalni zakon prinesel za poslance, ki jim je predčasno prenehal mandat. Spomnil je na primere, ko se poslanci niso mogli vrniti na delovno mesto, nadomestilo pa jim ni pripadalo.

Poslanci pa predlagajo tudi nov zakon o državnem zboru, saj je DZ, kot je danes spomnil Židan, ena redkih državnih institucij, ki za svoje delovanje nima posebnega zakona. Temeljni cilj predloga je zagotoviti, da bo DZ imel finančno, upravno in varnostno avtonomijo, jasno opredeljen status generalnega sekretarja, pravno določena pravila glede varstva osebnih in drugih podatkov in njihove obdelave.

Zagotoviti želijo tudi podlago za ureditev delovanja služb in posebnosti nekaterih delovnopravnih vprašanj, varovanja DZ, izvedbe hišne preiskave v prostorih DZ, mednarodnega sodelovanja in drugih vprašanj, s katerimi se bo zagotovila celovita zakonska ureditev delovanja DZ kot institucije, je danes pojasnila Heferletova.

Levica tudi pod ta zakon ni dala svojih podpisov.