STA novice / Spremembe minimalne plače bodo gospodarstvo stale 200 milijonov evrov

Kot so v pred dnevi objavljenem dokumentu zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je mogoče učinek dviga bruto zneska minimalne plače oceniti razmeroma natančno na podlagi podatkov preteklih let, medtem ko je ocena učinka izločitve dodatkov iz minimalne plače bistveno težavnejša, saj podatkovnih baz, ki bi jih potrebovali za to, ni.

Učinek izločitve dodatkov v gospodarstvu je tako mogoče po njihovih navedbah oceniti zgolj s pomočjo analize kolektivne pogodbe posamezne dejavnosti in izračuna dviga stroškov delodajalcev za t.i. tipičnega zaposlenega v določeni dejavnosti na mikro ravni ter prenosa teh podatkov na celotno gospodarstvo s pomočjo podatkov o strukturi plač zaposlenih. Dodaten mehanizem kontrole lahko predstavlja ocena ministrstva za javno upravo v zvezi z učinki v javnem sektorju, so navedli.

Na tej podlagi so ugotovili, da bo finančni učinek zvišanja bruto minimalne plače v letu 2020 znašal 63,6 milijona evrov oz. 0,57 odstotka mase plač, izločitev dodatkov pa nadaljnjih 133,5 milijona evrov oz. 1,20 odstotka mase plač, skupaj torej 197,1 milijona evrov oz. 1,77 odstotka mase plač.

V dejavnosti trgovina, ki sodi med tiste z največ zaposlenimi z minimalno plačo, naj bi finančni učinek sprememb nanesel 37,3 milijona evrov oz. 1,81 odstotka mase plač.

"Kumulativni finančni učinki dviga bruto minimalne plače in izločitve dodatkov v letu 2020 na ravni celotnega gospodarstva ne kažejo nesorazmerno velikih finančnih učinkov," je ocenilo ministrstvo, pri čemer se zaveda, da so lahko ti učinki v dejavnostih z nižjimi plačami in višjim številom stalnih dodatkov višji. Glede na 16-odstotno rast čistega dobička gospodarskih družb v lanskem letu ter ugodne gospodarske razmere in položaj na trgu dela pa se ne bojijo, da bi se v težavah znašlo prevladujoče število podjetij.

Na delodajalski strani so nad izračuni ministrstva razočarani. Kot je za STA dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole, je analiza zelo skopa, pripravljena na vsega treh straneh. Prepričan je, da ne upošteva kompleksnosti problematike. Kritično se je odzval tudi na to, da se ministrstvo preveč zanaša na splošne podatke o dobičkih podjetij in ne upošteva, da bodo težave imela tista podjetja, kjer dobičkov že sedaj ni. Izpostavil je tudi, da bi morala biti analiza učinkov pripravljena že pred sprejemom novele zakona.

Da nasprotujejo noveli zakona o minimalni plači, ki bo prizadela predvsem ranljive posameznike in podjetja, so že večkrat ponovili tudi v Gospodarski zbornici Slovenije.

Ministrstvo za javno upravo je medtem že prej izračunalo, da bo finančni učinek zvišanja minimalne plače in izvzema dodatkov v javnem sektorju v prihodnjem letu na letni ravni znašal 23,3 milijona evrov (zgolj dodatkov za 11,3 milijona evrov).

Lani sprejeta novela zakona ni bila usklajena s socialnimi partnerji. Minimalno plačo je z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.