STA novice / Zakon o podpori Pomurju kot šola za prihodnji regionalni razvoj

Odbor DZ za gospodarstvo je danes obravnaval poročilo o izvajanju ukrepov zakona o razvojni podpori Pomurju za leto 2017. Državni svet je bil po besedah svetnika Dušana Strnada kritičen do dejstva, da gre za tako stare podatke, vendar pa so predstavniki države pojasnili, da tako dolgo pač traja zbiranje in obdelava vseh potrebnih podatkov.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Cantarutti je ob tem postregel že z nekaj podatki, ki se nanašajo na leto 2018. Od leta 2010 do leta 2017 je bilo v okviru programa Pomurje izplačanih nekaj več kot 29 milijonov evrov, lani pa še okoli 1,5 milijona evrov. Od skupno 33 milijonov evrov predvidenih sredstev je bilo tako do lani izplačanih okoli 30,7 milijona evrov.

V lanskem letu so pomurska podjetja zabeležila 66-odstotno rast neto čistega dobička, ki je dosegel 99 milijonov evrov. Neto dodana vrednost je na letni ravni porasla za 15 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa za devet odstotkov. Izvoz je prvič presegel milijardo evrov in porasel za štiri odstotke.

Cantarutti je izvajanje zakona označil za uspešno, "predvsem po zaslugi lokalne skupnosti, ki je bila zelo angažirana za izvajanje". "Pomembno je, da je v Pomurju zdaj jedro zdravega gospodarstva," je poudaril.

"Gotovo je zakon prinesel nekaj dobrega za Pomurje in še tri občine - skupno 30 občin skrajnega severovzhodnega dela Slovenije," se je s Cantaruttijem strinjal poslanec NSi Jožef Horvat. "Odločitev, da se ta zakon sprejme, je bila pravilna," je dejal tudi Franc Kramar (SAB).

Se je pa Horvat med drugim vprašal, na čem bodo Pomurci gradili svojo prihodnost. Stroka je kritična do koriščenja geotermalne energije oz. izpostavlja njeno usihanje, energetskega potenciala reke Mure država ne bo izkoriščala, vprašanje je, kaj bo s črpanjem plina v Petišovcih. "Kar nekaj virov nam je prepovedanih, vprašanje pa je, kaj nam je dovoljeno," je dejal.

Robert Polnar (DeSUS) je bil kritičen do številnih institucij, ki so bile zadolžene za izvajanje pomurskega zakona, kot so ukinjena državna projektna pisarna, razvojna agencija RRA Mura, ki je končala v stečaju, ter delovna skupina za usklajevanje ukrepov v okviru zakona, ki obstaja, a se v letu 2017 ni sestala niti enkrat. Vprašal se je, koliko je delovanje vseh teh institucij stalo.

Polnar je izpostavil tudi nadaljevanje bistvenega zaostajanja pomurske regije za slovenskim povprečjem dodane vrednosti na zaposlenega, kjer zakon ni prinesel napredka. Prav tako od leta 2013 do leta 2017 pomurska regija ni pritegnila nobene tuje neposredne investicije.

Cantarutti je glede investicij v regiji pojasnil, da se po letih suše zainteresirani vlagatelji sedaj znova pojavljajo, ministrstvo pa ima na mizi tudi predloge treh podjetij iz regije za sofinanciranje njihovega razvoja.

Odbor se ni mogel izogniti niti aktualni temi predlaganega stečaja Aruma, podjetja, ki je skušalo rasti na pogorišču nekdanje Mure. "Scenarij z Arumom mi ni všeč," je povedal Cantarutti in izpostavil, da mu je žal vsakega delovnega mesta. Vendar pa gospodarsko ministrstvo v tej zgodbi ni imelo veliko manevrskega prostora, je izpostavil. Je pa država, kot je zagotovil, pripravljena "iti nasproti", če bi na pogorišču Mure nastala še četrta zgodba.

Horvat v primeru Aruma ni bil kritičen do ministrstva za gospodarstvo, se je pa vprašal, kakšno vlogo je odigralo ministrstvo za finance oz. državna finančna uprava. Menil je, da parlamentarni odbor za gospodarstvo izgubljenih 250 delovnih mest "mora boleti".

Medtem je Franc Trček (Levica) ocenjeval, da bi se morali v Sloveniji naučiti, da je kdaj bolj smiselno kakšno podjetje nadzorovano zapreti kot pa vlagati denar in se truditi s prestrukturiranjem.

Velik del razprave pa se je oziral tudi naprej, v obdobje, ko se bo pomurski razvojni zakon iztekel. Več poslancev se je tako zavzelo za premišljen regionalni razvoj. "Nisem naklonjen teritorialno pisanim zakonom," je dejal Horvat, hkrati pa se vprašal, ali in kdaj bomo v Sloveniji ustanovili pokrajine kot novo raven lokalne samouprave.

"Premisliti bi morali vlogo razvojnih agencij," je menil Trček in se zavzel tudi za ciljno financiranje, ki bo prinašalo srednjeročne in dolgoročne pozitivne učinke.

Cantarutti se je strinjal, da je vprašanje regionalizacije oz. regijske organiziranosti Slovenije "na mestu". Tudi sam je skeptičen do delovanja regionalnih razvojnih agencij: "Marsikje zadeve ne delujejo in zato ukrepi ne primejo, kot bi morali, stroškovna učinkovitost pa ni taka, kot bi si želeli". Prikimal je tudi mnenju, da mora biti financiranje usmerjeno in da sredstev ne smemo preveč drobiti.

Državi sicer že sam zakon o podpori pomurski regiji nalaga temeljito evalvacijo doseženega. "Naredili bomo študijo primera in se tudi dejansko iz tega kaj naučili," je obljubil Cantarutti. Trček pa je izrazil upanje, da ta evalvacija ne bo ponovno izvedena z večletnim zamikom, kot je v primeru današnje obravnave poročila.