STA novice / O aneksu dve k splošnemu odgovoru bo odločala vlada

Aneks številka dve k splošnemu dogovoru je namreč naslednji korak pri urejanju razmer v primarnem zdravstvu in bo imel tudi finančne posledice. Družinski zdravniki, ki so na svojo preobremenjenost opozorili tudi s kolektivnimi odpovedmi, so te po sprejetju aneksa ena, ki je mejo za odklanjanje bolnikov postavil pri 1895 glavarinskih količnikih, namreč zamrznili do jeseni. Do takrat ministrstvu dajejo čas, da zagotovi finančna sredstva za dodatne time družinske medicine in za nagrajevanje zdravnikov za dodatno delo.

Najtežja bo uskladitev obračunskega modela nagrajevanje tistih timov, ki presegajo na novo določeni normativ. Kot je ob robu današnje arbitraže poudaril minister za zdravje Aleš Šabeder, je pomembno, da so več plačani tisti, ki delajo več, tako zdravniki kot medicinske sestre. Po ministrovi oceni so predlogi partnerjev na tem področju šli v enako smer, niso pa se mogli uskladiti o višini razredov in odstotkih sredstev, ki bodo namenjena tem timom.

Tudi za Zdravniško zbornico Slovenije je ključno plačilo dela nad normativom, pa tudi plačilo programov, ki bi privedli do skrajšanja čakalnih dob. Prav tako pri ukrepih, s katerimi bi skrajšali čakalne dobe, pričakujejo vključitev vseh izvajalcev, ki imajo dovoljenje za delo. To po besedah predsednice zbornice Zdenke Čebašek-Travnik pomeni vključitev ne samo koncesionarjev, ampak tudi čistih zasebnikov. A kot kaže, partnerji tudi o tem niso našli skupnega jezika.

Vendarle pa so se uspeli uskladiti v okoli desetih predlogih. Med drugim so se dogovorili, da lahko izvajalci specialistične ambulantne dejavnosti v primeru nerealiziranih prvih pregledov te nadomestijo z večjo realizacijo drugih storitev, so za STA navedli v zbornici.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so za STA opozorili na razhajanja med zahtevo izvajalcev po boljšem vrednotenju storitev in zahtevami po plačilu večje količine storitev na eni in razpoložljivimi sredstvi na drugi strani.

ZZZS je sicer predlagal, da se opredelijo dodatna sredstva za tiste izvajalce, ki so najbolj obremenjeni. Za ta namen je predlagal 5,5 oziroma šest milijonov evrov od začetka prihodnjega leta.

Ob tem so opozorili, da poslanci niso sprejeli odloka o dovoljeni povečani porabi sredstev zdravstvene blagajne, zato so bile "možnosti za usklajevanje vprašanj in predlogov partnerjev, ki imajo finančne posledice, močno omejene".

Šabeder bo z ministrom za finance Andrejem Bertoncljem rešitev glede sprejetja odloka, s katerim bi povišali porabo ZZZS v letošnjem letu, poskušal najti prihodnji teden. V zdravstveni blagajni se bo namreč nabralo okoli 53 milijonov evrov več od prvotno načrtovanih, pri porabi dodatnih sredstev pa se je zataknilo zaradi ustavne presoje proračunskih dokumentov.

Minister o natančni višini potrebnih sredstev za aneks dve danes še ni mogel govoriti, zagotovo pa gre za nekaj milijonov evrov na letni ravni. Po njegovih besedah so na sredinem sestanku z vodstvom ZZZS ugotovili, da je po grobih ocenah na razpolago med sedem in osem milijonov evrov neporabljenih sredstev. Minister verjame, da bi iz tega lahko zagotovili sredstva za dodatna plačila timov družinske medicine.

"Temeljno vprašanje, s katerim se soočamo vsi partnerji, je obseg razpoložljivih finančnih sredstev," ugotavljajo tudi v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Spomnili so na predlog ZZZS po sprostitvi 53 milijonov evrov, ki se kot višek izkazujejo v zdravstveni blagajni. "Tudi s temi sredstvi ni mogoče v celoti realizirati zgoraj navedenih ciljev, bi pa lahko naredili opazne premike. Brez teh sredstev gre po naši oceni bolj za gašenje požarov in kozmetične popravke," je za STA ocenil generalni direktor združenja Marjan Pintar.

V združenju zdravstvenih zavodov menijo, da bi moral aneks dve zagotoviti finančne vire za pokritje obveznosti, ki izhajajo iz spremenjenih pogojev za odklanjanje bolnikov v družinskih ambulantah zaradi aneksa ena, ter spremeniti pogoje financiranja in nagrajevanja zdravstvenih delavcev s ciljem zmanjševanja čakalnih vrst, zlasti za prve preglede.

Prav tako bi z aneksom po oceni združenja morali zagotoviti financiranje stroškov dela pod pogoji, ki jih določa zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. To pomeni vključitev vseh obveznosti v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki jih v združenju ocenjujejo na 62 milijonov evrov.

Čebašek-Travnikova še opozarja, da se z aneksom ena razmere v družinski medicini niso zares pomirile. "Zdravniki še vedno sporočajo, da nameravajo izstopiti iz večnega pritiska in obremenitev, ki jim jih nalagajo," je poudarila.

Odločitev, ali bo ugodila zahtevam zdravnikov, ki so v minulih mesecih tudi z odpovedmi pokazali na šibke točke primarnega zdravstvenega varstva, je zdaj v rokah vlade. Predvidoma bo o tem odločala pred poletnimi počitnicami ministrske ekipe.