STA novice / Purič na zasedanju ministrov za močno kohezijsko politiko

Kot so sporočili iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, so se ministri osredotočili na kohezijski zakonodajni sveženj 2021-2027 in na trenutno stanje pogajanj. Izmenjali so tudi mnenja glede izzivov programiranja sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

V razpravi je minister Purič ponovno izrazil pričakovanje Slovenije, da kohezijska politika tudi v prihodnje ostane med osrednjimi politikami večletnega finančnega okvira in se zavzel za hiter dogovor o normativnem okviru, ki je nujen za nemoten prehod iz enega v drugo programsko obdobje. "Le tako bomo omogočili učinkovito izvajanje kohezijske politike, ki je v prvi vrsti namenjena evropskim državljanom," je poudaril.

Pozdravil je pobudo predsedstva za današnjo razpravo o izzivih na področju načrtovanja kohezijskih sredstev. Slovenija je namreč zagovornica močne kohezijske politike za močno EU, ki mora temeljiti na jasni viziji, na konkurenčnem in inovativnem gospodarstvu, na trajnostni usmerjenosti, na ustvarjalnosti, družbeni mobilnosti in skupnostni solidarnosti, je dejal.

"Menimo, da je močna kohezijska politika ključna za močno unijo, zato želim ponovno poudariti, da Slovenija vztraja na stališču, da se mora najti rešitev, ki bo preprečevala nenadne padce kohezijskih ovojnic tudi na ravni regij. Stanja, ko posamezna območja ob prehodu med večletnimi finančnimi okvirji nenadoma izgubijo pretežni del razvojnega financiranja, so ne samo politično nesprejemljiva, ampak predvsem škodljiva za prehod teh območij med najbolj razvita, s čimer izgublja EU kot celota," je poudaril.

Ministri so se v razpravi osredotočili tudi na navezavo evropske kohezijske politike in evropskega semestra, ki jo Slovenija sicer zagovarja z vsebinskega vidika. Purič je izrazil mnenje, da mora biti ta navezava učinkovita, brez dodatnih administrativnih bremen. Pri tem je treba upoštevati teritorialne posebnosti in pristojnosti posameznih držav članic ter predvsem partnerski odnos med državami članicami in Evropsko komisijo. Enako velja glede dopolnjevanja ekonomskega upravljanja in konvergence.

Ministri so sklenili, da je bil pod romunskim predsedovanjem na tem področju narejen napredek in se zavzeli za nadaljevanje intenzivnih pogajanj pod finskim predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici leta 2019.

Minister je pred zasedanjem izmenjal poglede s predstavniki držav višegrajske skupine (Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska) ter Hrvaške, Bolgarije in Romunije o aktualnih zadevah, povezanih s večletnim finančnim okvirjem in kohezijsko politiko. Ob robu zasedanja se je srečal tudi z nemško kolegico Claudio Dörr-Voss in portugalskim kolegom Nelsonom de Souzo. Nemčija, Portugalska in Slovenija sestavljajo trio, ki bo Svetu EU predsedoval v obdobju 2020-2021.