STA novice / Cilj vladne novele izboljšanje enakih možnosti žensk in moških

Kot piše na spletni strani vlade, je cilj novele izboljšanje oziroma doseganje enakih možnosti žensk in moških oziroma povečanja deleža podzastopanega spola pri sestavi delovnih teles vlade ter organov upravljanja in nadzora oseb javnega prava. Enak cilj je tudi pri imenovanju ali predlaganju predstavnic in predstavnikov samoupravne lokalne skupnosti in samoupravne narodne skupnosti v organe upravljanja in nadzora oseb javnega prava.

Podobno novelo zakona o enakih možnostih žensk in moških je v prejšnjem mandatu DZ v sprejem predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Sašem Tabakovićem, tedanjim poslancem SMC. Zakonski predlog je DZ potrdil v drugi obravnavi na seji pristojnega delovnega telesa in je bil uvrščen na dnevni red izredne seje DZ, ki pa je bila zaradi neizglasovanega dnevnega reda odpovedana.

Vladni zakonski predlog dopolnjuje predlog poslanskega zakona z dopustnimi izjemami od uveljavljanja načela uravnotežene zastopanosti spolov. V praksi namreč zaradi različnih objektivnih razlogov ni mogoče vedno zagotoviti načela uravnotežene zastopanosti spolov, zato po navedbah vlade predlog novele jasno in natančno opredeljuje izjeme.

Veljavni zakon o enakih možnostih žensk in moških izjem ne opredeljuje, temveč to prepušča podzakonskemu predpisu, to je uredbi o kriterijih za upoštevanje načela uravnotežene zastopanosti spolov. Zaradi večje jasnosti in preglednosti ter učinkovitejšega izvajanja v praksi pa je po mnenju vlade smiselno, da so izjeme opredeljene v zakonu.

Sicer predlagana novela, ki jo bo vlada poslala v obravnavo DZ po rednem postopku, temelji na izhodišču, da nihče ne sme biti zapostavljen ali imeti prednosti zgolj zaradi svojega spola, kar je v skladu z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. Razlikovanje po spolu s t. i. pozitivnimi ukrepi pa je dopustno in upravičeno le v primerih, kadar služi vzpostavljanju dejanske enakosti spolov.

Na vladi so spomnili, da je bila zadnja analiza imenovanj opravljena za obdobje od 19. septembra 2018 do 31. marca 2019. Pokazala je, da so organi in telesa v precejšnji meri uravnoteženo zastopani glede na spol, vendar se kažejo določena odstopanja glede na obliko telesa oziroma organa. Tako je bilo v medresorskih in drugih delovnih skupinah, komisijah, pogajalskih in koordinacijskih skupinah imenovanih nekaj manj kot 60 odstotkov žensk.

V upravnih odborih, odborih skladov, nadzornih odborih in pri imenovanjih na direktorska mesta zavodov je bila imenovana zgolj tretjina žensk; v svetih zavodov, strokovnih svetih in pri drugih imenovanjih v mednarodne in EU organe ali organizacije pa približno 40 odstotkov žensk. Stanje po ugotovitvah vlade kaže na izrazitejšo nižjo zastopanost žensk na mestih odločanja z večjo močjo oziroma veljavo - upravni in nadzorni odbori, direktorska mesta.

"Obstoječa sistemska ureditev enakosti žensk in moških torej še vedno ne zagotavlja dejanske enakosti spolov v procesih odločanja na nacionalni in/ali lokalni ravni. Kljub deklarirani enakosti žensk in moških podatki namreč kažejo, da še nismo dosegli njihove uravnotežene zastopanosti na posameznih področjih družbenega življenja, zlasti na mestih odločanja v politiki, gospodarstvu in osebah javnega prava," so še zapisali na vladi.