STA novice / Nadzorniki SDH soglašali s prodajo Abanke Novi KBM (daljše)

Višine kupnine zaradi pogodbenih določil nista želela razkriti, je pa Dietnerjeva v današnji izjavi za javnost povedala, da pri tem država izbranemu kupcu ni dajala nobenih jamstev za morebitne negativne posledice tožb, povezanih s sanacijo banke.

Kot je dodal Kržan, je bil prodajni postopek precej dolg, a transparenten in konkurenčen. "To sta po mojem mnenju dva ključna dejavnika, če želimo uspešen prodajni postopek," je dodal.

Na vprašanje, ali si bo država s prodajo 100-odstotnega deleža v Abanki povrnila sanacijski vložek, ki je za Abanko v sedanji podobi - v njo sta se po državni intervenciji združili Abanka Vipa in Banka Celje - dosegel 781 milijonov evrov, je odgovorila, da "če kupnini dodamo še vse terjatve, ki jih prodaja DUTB, upam, da bomo dosegli oz. presegli državno pomoč".

Dietnerjeva tvita premiera Marjana Šarca izpred nekaj dni, ko je zapisal, da bi moral holding v luči nekaterih zadnjih objav glede sanacije bank krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke, ni želela komentirati, je pa zagotovila: "To smo dobro premislili, smo si vzeli še malo časa, saj smo sejo prestavili s ponedeljka na danes. Odločitev je utemeljena."

Po neuradnih informacijah STA sta oba interesenta v ciljni ravnini prodaje, Nova KBM in madžarska banka OTP, ponujala med 450 in 500 milijoni evrov. Po neuradnih informacijah Financ pa naj bi dosegla nekaj manj kot 90 odstotkov knjigovodske vrednosti delnic oz. dobrih 500 milijonov evrov. Kupnina je sicer sestavljena iz kupnine za delnico banke in iz premije, ki jo pri prevzemu celotne banke navadno plača kupec.

Revidirana knjigovodska vrednost delnice Abanke je konec marca dosegla 39,92 evra, kar ob 15.100.000 delnicah predstavlja 602,8 milijona evrov kapitala. Analitiki so ob začetku prodajnih postopkov lansko jesen napovedali, da bi se cena za delnico lahko gibala v razponu 0,6 do 0,8 knjigovodske vrednosti, torej med 362 in 482 milijoni evrov, plus prevzemna premija.

Država je Abanko Vipa v času sanacije konec leta 2013 dokapitalizirala s 348 milijonov evrov, skupaj z dokapitalizacijo v obliki obveznic pa je ta vrednostno dosegla 591 milijonov evrov. Medtem je v Banko Celje leta 2014 vložila 190 milijonov evrov. Prva je na DUTB prenesla za 1,1 milijarde evrov bruto slabih terjatev in v zameno od DUTB prejela za 423,8 milijona evrov obveznic z državnim jamstvom, druga pa 398,5 milijona evrov bruto slabih terjatev ter zanje prejela 125,3 milijona evrov v obveznicah z državnim jamstvom.

Dokapitalizacija v denarju je pri obeh bankah znašala 538 milijonov evrov. Ko se je poslovanje v Abanki stabiliziralo, je začela izplačevati dividende. Država je za leto 2016 prejela 69 milijonov evrov dividend, za leto 2017 42,6 milijona evrov, za lani pa 66,7 milijona evrov (55,6 milijona evrov v denarju, 11,1 milijona evrov z delnicami Save Re). To skupaj znaša 178,3 milijona evrov.

Ko bo banka dokončno privatizirana, bodo zanjo prenehale omejitve pri poslovanju, ki jih je Evropska komisija postavila zato, da ta pred tekmeci na trgu ne bi imela določene prednosti. Kupec, Nova KBM, bo morala pridobiti soglasje Evropske centralne banke, pri kateri ti postopki v povprečju trajajo štiri do pet mesecev. Ker je lastnik Nove KBM sklad Apollo, ki je banko kupil v enakem privatizacijskem postopku, obljubljenem Evropski komisiji, je pričakovati, da ti roki ne bodo dolgi.

Nova KBM bo morala pridobiti tudi dovoljenje varuha konkurence. Skupaj z Abanko se bo njuna bilančna vsota povzpela na 8,71 milijarde evrov in na približno 22,5-odstotni tržni delež, s čimer se bo približala NLB z 8,81-milijardno bilančno vsoto. Nova KBM in Abanka imata skupaj okoli 2300 zaposlenih in okoli 100 poslovalnic plus 330 poštnih okenc Nove KBM, kjer se opravljajo tudi bančne storitve.

Abanka je v današnji obliki združene banke nastala oktobra 2015. Takrat se je zavihtela na drugo mesto med bankami v Sloveniji, a jo je po privatizaciji in konsolidaciji pripojenih Poštne banke Slovenije in KBS, nekdanje Raiffeisen banke, pod novim lastnikom, skladom Apollo, nato prehitela Nova KBM.

Država je za prodajo banke pooblastila SDH. Finančni svetovalec je bil BNP Paribas iz Pariza, pravni svetovalec pa Odvetniška družba Kavčič, Bračun in partnerji iz Ljubljane. Finančni, davčni, IT ter pravni skrbni pregled sta v banki izvedli odvetniška družba in svetovalna družba Deloitte iz Ljubljane, oceno vrednosti lastniškega kapitala pa je pripravila družba E&Y Valuations iz Prage.

Abanka je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 18,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 27 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Bilančna vsota se je do konca marca povečala za nekaj več kot dva odstotka na 3,8 milijarde evrov.