STA novice / Bruselj Slovenijo poziva k povečanju ambicije v energetskem in podnebnem načrtu

Evropska komisija je v analizi osnutkov nacionalnih načrtov proučila njihov skupni prispevek k izpolnjevanju ciljev energetske unije in ciljev EU za leto 2030. Osnutki nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov niso dovolj ambiciozni niti glede energije iz obnovljivih virov niti glede prispevkov k energijski učinkovitosti, je ugotovila.

Pri energiji iz obnovljivih virov bi vrzel lahko znašala 1,6 odstotne točke, pri energijski učinkovitosti pa 6,2 odstotne točke (če upoštevamo porabo primarne energije) ali šest odstotnih točk (če upoštevamo porabo končne energije).

"Države članice so pripravile občudovanja vredne osnutke v razmeroma kratkem času, vendar noben osnutek ni popoln," je stanje opisal komisar za energetsko unijo Maroš Šefčovič. "Potrebni so na primer večje ambicije, več podrobnosti o politikah, bolje opredeljene potrebe po naložbah in več dela na področju socialne pravičnosti," je dodal.

Države članice imajo zdaj na voljo šest mesecev, da zvišajo raven svojih ambicij. Cilj priporočil komisije je, da državam pomagajo pri dokončanju načrtov do konca leta 2019 in njihovem izvajanju v prihodnjih letih, so še dodali v Bruslju.

Osnutek celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije je sicer pripravilo ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z medresorsko delovno skupino. Med drugim načrt predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 za 15 odstotkov glede na leto 2005.

Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov članic EU je najslabše pripravljen prav slovenski, je v svoji analizi maja ugotavljala fundacija European Climate Foundation. Slovenskemu načrtu je fundacija pripisala zgolj 3,2 od 100 možnih točk.

Premier Marjan Šarec je pozneje v DZ maja pojasnjeval, da je v času od odstopa prejšnje vlade v marcu lani do začetka delovanja njegove vlade minilo dolgo obdobje opravljanja tekočih poslov, ko se stvari "niso premikale". Osnutek načrta, poslan Evropski komisiji, je bil v časovni stiski in pomanjkanju strokovnih podlag pripravljen kot skupek že sprejetih vladnih odločitev in veljavne EU zakonodaje. Vendar pa bo po zagotovilih vlade ključno, da bo dobro pripravljen končni načrt, ki ga mora Slovenija poslati do konca letošnjega leta.

Slovenijo komisija v svoji oceni med drugim poziva, naj znatno zviša raven ambicij za leto 2030 pri deležu energije iz obnovljivih virov ter pojasni, kako bo zastavljeni cilj dosegla. Znatno naj poveča tudi ambicije za zmanjšanje porabe primarne energije v letu 2030 in izrazi svoj prispevek v smislu porabe končne energije, pojasni naj tudi nacionalne cilje in cilje financiranja na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti.

Slovenija mora tudi predložiti splošen pregled naložb, ki so potrebne za posodobitev gospodarstva za dosego energetskih in podnebnih ciljev, ter oceno virov teh naložb. Navede naj tudi vse subvencije na področju energije, zlasti za fosilna goriva, sprejete ukrepe in načrte za njihovo postopno opuščanje in tako naprej.

Za pripravo osveženih strokovnih podlag in posodobljenega osnutka nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je sicer vlada zadolžila konzorcij z Inštitutom Jožef Stefan na čelu. Rok za predložitev končnih načrtov je 31. december 2019.