STA novice / Kmetijska zemljiška zakonodaja na vladi predvidoma jeseni

Predlog zakonodajne rešitve se nanaša na kmetijska zemljišča, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter dedovanje kmetijskih gospodarstev. V dvemesečni javni razpravi, v okviru katere je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo tudi 22 javnih predstavitev po državi, so prejeli 43 pripomb in pobud, dialog z deležniki tudi po končani javni razpravi še vedno vodijo.

"Predvsem je največ predlogov pri spremembi prednostnega vrstnega reda tako pri nakupu kot zakupu zemljišč v državni lasti ter dobi zakupa in podaljševanja zakupnih razmerij kmetijskih zemljišč v državni lasti," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala ministrica.

Pri prednostnem vrstnem redu za nakup si večina deležnikov želi na drugo mesto postaviti kmete mejaše, zakupnike mejaše in zakupnike kmetijskih zemljišč. "Te tri segmente želijo umestiti pred sklad, ki smo ga mi umestili na tretje mesto," je navedla in poudarila, da so sklad umestili visoko, ker mu želijo dati večjo vlogo pri upravljanju z zemljišči.

Ministrico je sicer razveselilo skupno stališče Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije. Člani zbornice so se namreč enotno strinjali oz. dosegli konsenz, da se sklad umesti na tretje ali četrto mesto, pred kmete z določenimi pogoji. "Mislim, da je to nek napredek in vendar mislim, da bomo ta argument, da želijo mejaša na drugo mesto upoštevali in ga bomo umestili takoj za solastnika na prvem mestu," je dejala.

Predlogi pri prednostnem vrstnem redu upravičencev pri zakupu pa so, da bi na prvo mesto postavili mejaša, mejaša zakupnika ali zakupnika kmetijskih zemljišč, medtem ko je na prvem mestu po predlogu ministrstva mladi kmet oz. prevzemnik.

Kar se tiče dobe zakupa in podaljševanja zakupnih razmerij je bila po ministričinih besedah odprta velika diskusija ali polemika. "Prihaja do izrazite bipolarnosti med stališči Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in velikih kmetijskih podjetij pri na eni strani in nevladnimi kmetijskimi organizacijami in kmeti na drugi strani," je dejala in pojasnila, da se to nanaša predvsem na pravico oz. do posega v zmanjšanje obsega zakupa kmetijskih zemljišč, ki so v državni lasti.

Kmetijska podjetja in zbornica nasprotujeta kakršnemukoli zmanjšanju obsega zakupljenih kmetijskih zemljišč, na drugi strani pa so zahteve kmetov višje, in sicer se začenjajo pri 30-odstotnem zmanjšanju zakupa na vsakih 10 let oz. ko se iztekajo najemne pogodbe.

Največja polemika v javni razpravi se nanaša na zmanjšanje pravice zakupa večjim zakupnikom. "Ko govorimo o zmanjšanju zakupa, mi nikomur ne odvzemamo pravice do zakupa kmetijskih zemljišč, ampak govorimo o tem, da pri izteku vsake pogodbe želimo zgolj dati skladu, ki upravlja z državnimi zemljišči, večjo možnost aktivnega upravljanja v smeri doseganja ciljev, ki smo si jih zadali v strategiji razvoja kmetijstva," je dejala.

Ministrica je ob tem spomnila na leta 2017 zaključeno študijo biotehniške fakultete, ki ugotavlja, da ob zdajšnjem stanju posestne strukture kmetijskih gospodarstev in ob nespremenjeni vlogi sklada ni možno dosegati večjega napredka oz. doseganja strateških cilje slovenskega kmetijstva.

Tega področja se je bilo treba po njenem mnenju enkrat lotiti: "Ne trdim, da je naš način najboljši možen, kar smo ga lahko postavili, zagotovo pa je dobro izhodišče za to, da se o tem področju vnaprej pogovarjamo predvsem za mizo, da razmišljamo o razvojno zaokroženih načrti in da ne sprožamo ideološke vojne."

"Mislim, da zaradi 4000 hektarjev v skupnem obsegu 500.000 hektarjev zemljišč v državi, ta odstotek zemljišč zagotovo ne more povzročiti ne ideološke vojne niti bistveno vplivati na odstotek samooskrbe, še manj pa na prehransko varnost Slovenije," je poudarila in dodala: "Vendarle govorimo o enem odstotku v skupni izmeri kmetijskih zemljišč.

Predlog namreč velikim podjetjem uvaja maksimalni zakup državnih zemljišč na 100 hektarjev, sklad bi tako po predlogu iz naslova zmanjšanja pravice do zakupa v prihodnjih 30 letih pridobil 4100 hektarjev.

Ministrica verjame, da gre za postopen in dolgotrajen proces v majhnih korakih, v katerem imajo podjetja možnost, da se v tem času prilagodijo in prestrukturirajo svojo proizvodnjo.

"Ne moremo celotnega procesa voditi zgolj skozi ekonomske kazalnike, mi vendar moramo podpreti dualno strukturo slovenskega kmetijstva, kjer moramo tudi kmetijam, ki so srednje velike, razvojno usmerjene in si želijo okrepiti produktivnost, dati možnost, da do kosa državnih zemljišč dostopajo tudi oni," je še dejala ministrica.

Pravni vidik sprememb zemljiške politike je medtem predstavil Andrej Hafner, ki je ocenil, da so predlagane zakonske rešitve skladne z ustavnimi načeli in svobodno gospodarsko pobudo, saj vanjo ne posegajo. Kot je med drugim poudaril, je država lastnik kmetijskih zemljišč, ki so predmet predlagane zakonske ureditve, nima le lastninske pravice, s predlaganimi rešitvami pa se ne posega v obstoječe zakupne pogodbe, temveč se pusti, da se iztečejo do konca.