STA novice / Po oceni zdravstvenih zavodov dosledno upoštevanje zdravniških standardov in normativov z junijem ni mogoče (tema)

Vodstva vseh javnih zdravstvenih zavodov so maja dobila obvestilo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, da od zdravnikov ne smejo terjati obremenitev, ki presegajo standarde in normative. Njihovo dosledno upoštevanje bi med drugim pomenilo, da bi sprejeli v povprečju 24 ambulantnih obiskov dnevno, administraciji pa bi tedensko namenili deset ur.

Fides je vodstva zavodov pozval, da delo organizirajo tako, da zaradi tega ne bo prišlo do težav pri delovnem procesu ali do tega, da bi bolniki zaman hodili k zdravniku.

Negativne posledice za zdravstveni sistem neizogibne

A v bolnišnicah opozarjajo, da bo to neuresničljiv projekt. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije na podlagi podatkov bolnišnic ugotavljajo, da bi imela implementacija standardov in normativov "izrazito negativne posledice". Prinesla bi namreč zmanjšan obseg realizacije programa, zaradi tega pa tudi izpad prihodkov in ogrožanje sanacije bolnišnic.

Zmanjšal bi se tudi obseg opravljenih zdravstvenih storitev, posledično pa bi se močno podaljšale čakalne dobe ter kritično poslabšala dostopnost do storitev, kar bi po oceni združenja ogrozilo zdravstveno oskrbo in zdravje državljanov.

Prav tako bi to pomenilo pomanjkanje zdravnikov in presežek ostalih zaposlenih. Ker na trgu dela ni zdravnikov specialistov, ki bi v skladu z normativi in standardi lahko realizirali pogodbeno dogovorjen program, bi bili izvajalci primorani odpuščati druge zdravstvene delavce in nezdravstveni kader.

Manjša dostopnost do zdravstvenih storitev bi lahko bila nevarna za bolnike

Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so za STA opozorili, da bi delo po normativih iz modre knjige z junijem lahko povzročilo nevarno stanje, v katerem bi kakšen potencialno ozdravljiv bolnik tudi umrl. Po oceni vodstva bi se njihove storitve zmanjšale za približno tretjino oziroma bi potrebovali 40 dodatnih zdravnikov specialistov.

V izolski bolnišnici pa bi potrebovali dodatnih 49 zdravnikov, izpad prihodka bi do konca leta znašal 18 milijonov evrov, so ocenili za STA. Prav tako bi to pomenilo podaljšanje čakalnih dob, a je nemogoče napovedati za koliko, saj bi se podaljšale pri vseh izvajalcih in bi bilo prelivanje bolnikov neizogibno. So pa opozorili, da neposredna in popolna implementacija standardov sploh ni mogoča, saj za veliko strok niso definirani in dorečeni na nacionalnem nivoju.

Tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so izpostavili, da modra knjiga ne pokriva vseh področij zdravniškega dela, predvsem manjka področje diagnostičnih in terapevtskih storitev. Zato so sami določili manjkajoče normative, razvili pa so tudi modele za normiranje in spremljanje dela zdravnikov, ki temeljijo na modri knjigi. V zadnjih štirih letih so tudi bistveno povečali število specialistov, a je bilo konec lanskega leta še vedno nezasedenih 89 tovrstnih mest.

Po oceni vodstva murskosoboške bolnišnice bi ob upoštevanju standardov beležili izpad prihodkov od dva do 10 odstotkov, potrebovali pa bi še 14 specialistov. Kot so navedli za STA, bi imeli težave pri zagotavljanju vseh oblik zdravstvene oskrbe v bolnišnici.

Po nekaterih bolnišnicah junija nespremenjena organizacija dela

V Splošni bolnišnici Jesenice pa so pojasnili, da se s predstavniki Fidesa intenzivno pogovarjajo in sodelujejo, zaostritev s strani zdravnikov tako ne pričakujejo. "Vsaj za poletne mesece kakšnih posebnih prilagoditev dela nimamo v načrtu," so navedli za STA. Določene spremembe za izvajanje določil iz modre knjige so vpeljali že po podpisu stavkovnega sporazuma pred dvema letoma.

Zaposlenih imajo 80 zdravnikov specialistov, za izvajanje zahtev iz modre knjige bi jih potrebovali še 46. Glede na vpis na medicinske fakultete in na razpis specializacij, pa je to nemogoče, so poudarili. "Poleg tega bi samo za zaposlitve novih zdravnikov potrebovali okoli dva milijona evrov, brez vključenega ostalega kadra," so opozorili. Nastala pa bi težava tudi s prostori, saj se že zdaj srečujejo z veliko prostorsko stisko.

Tudi vodstvo UKC Ljubljana se z zaposlenimi dogovarja za način dela po prvem juniju, da bo potekalo v čim bolj varni obliki in da bodo že naročeni bolniki najmanj prizadeti. "Večina bolnikov bo obravnavana kot sedaj," je že pred časom napovedal v. d. generalnega direktorja Teodor Žepič.

Spremembe glede organizacije dela z junijem niso predvidene niti v brežiški bolnišnici, zato tudi ne pričakujejo podaljševanja čakalnih dob in izpada prihodka. Sicer pa ocenjujejo, da bi v skladu s modro knjigo morali dodatno zaposliti 21 zdravnikov.

Trboveljski bolnišnici za uveljavljanje normativov primanjkuje 10 specialistov, a se tudi tam junija organizacija dela ne bo spremenila, enako v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Tudi tam bi potrebovali okoli deset specialistov, sicer bi se obseg dela zmanjšal za do 30 odstotkov, kar bi pomenilo izpad prihodkov do sedem milijonov evrov.

Razporedi za delo v juniju ostajajo enaki tudi v novogoriški bolnišnici, kjer so hišne normative po modri knjigi za specialistično ambulantno dejavnost, funkcionalno diagnostiko in radiološke storitve potrdili oktobra 2017. Dopolnitev kadra za končno implementacijo so načrtovali do leta 2028 glede na načrtovane upokojitve in zaključke specializacij. Priznavajo pa, da jim terminski načrt rušijo nenačrtovani odhodi specialistov v druge ustanove.

Da bo delo po prvem juniju potekalo po ustaljenem planu, pričakujejo tudi v celjski bolnišnici, saj so normative iz modre knjige v delo zdravnikov uvajali že od leta 2017. Ob tem ugotavljajo velike razlike med normativi iz modre knjige in normativi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na podlagi katerih bolnišnica prejme plačilo za opravljene storitve. Sicer pa bi v Celju na podlagi modre knjige potrebovali 260 zdravnikov specialistov. Trenutno jih imajo 227, od tega 30 za krajši delovni čas.

Zavodi zavračajo prevzem odgovornosti ter pozivajo k novim pogajanjem med vlado in sindikati

Dosledna uveljavitev standardov in normativov iz modre knjige bi po opozorilih celjske bolnišnice povzročila tudi znaten dvig stroškov dela, za katerega ni virov, oziroma zmanjšanje obsega dela in s tem tudi zmanjšanje prihodkov. "Tako bi bila izničena vsa trenutna sanacijska prizadevanja, kjer je eden izmed glavnih ukrepov povečanje produktivnosti dela," so še izpostavili.

"Če bodo potrjene in uveljavljene sedanje zahteve Fidesa, vodstva bolnišnic ne morejo prevzeti odgovornosti za škodo oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalcev Slovenije," še opozarjajo v združenju. Izvajalci bodo po njihovi oceni z uveljavitvijo zahtev Fidesa postavljeni v brezizhodno situacijo, na katero sami nimajo vpliva.

Ob tem se tudi sprašujejo, ali je dogovore, ki imajo "tako usodne posledice za delovanje in obstoj zdravstvenih zavodov ter življenje in zdravje državljanov sploh dopustno realizirati".

V združenju zato menijo, da je treba ponovno pristopiti k pogajanjem med vlado in sindikati ter na novo definirati ustrezen dogovor.

Standarde in normative iz modre knjige je sicer potrdil sporazum o začasni zamrznitvi stavke zdravnikov. Takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik Fidesa Konrad Kuštrin sta ga podpisala decembra 2016.