STA novice / Resolucija o preprečevanju kriminalitete in novela zakona o osebnem imenu pripravljeni za plenarno sejo

Kot je na odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo povedala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Melita Šinkovec, predlog resolucije odgovarja na varnostne izzive in grožnje, ki so v zadnjih letih postali zelo spremenljivi.

Resolucija med drugim določa programe, ki jih bo izvajala država, ter cilje, ki jih želi doseči. Določa tudi nosilce programov, roke za izvedbo in orodja za merjenje uspešnosti. Skupno je za izvajanje programov predvidenih 8,3 milijona evrov.

Resolucija pri tem predvideva delovanje na devetih področjih, med drugim na področju sovražnega govora, informacijske varnosti, ekstremnega nasilja in terorizma ter področju gospodarske kriminalitete.

V kratki razpravi so člani odbora največ pozornost namenili ravno področju gospodarske kriminalitete. Franc Kramar (SAB) je menil, da bi morali pozornost posvetiti predvsem zagotavljanju pravic delavcev in tako preprečiti njihovo izkoriščanje s strani neodgovornih gospodarskih družb. Robert Polnar (DeSUS) pa je opozoril na problematiko bančnega kriminala, ki da ji je treba posvetiti posebno pozornost. Nasploh je izrazil upanje, da resolucija ne bo ostala le mrtva črka na papirju.

Dokaj hitro so člani odbora za obravnavo na plenarni seji DZ pripravili tudi vladni predlog novele zakona o osebnem imenu. Ta med drugim posamezniku daje možnost, da njegova ime in priimek poleg besed vsebujeta tudi črke, odpravlja omejitev pri izbiri imena in priimka za pravni promet na po dve besedi ter omogoča možnost okrajšave imena in priimka. Določa še, da se spremembe imena ne dovoli državljanu, ki je bil pogojno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.

V predlogu je vlada zapisala, da so spremembe potrebne zaradi vse pogostejše zahteve v praksi "ter ob upoštevanju globalizacije in množičnih migracij".

Ravno zaradi tega zakonu najbolj nasprotujejo v SNS, saj gre po mnenju njihovega poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega za zakon, ki sledi ideji o "multikulti družbi", potrebam zaradi migracij, ter zakon, ki je namenjen uničenju nacionalnih jezikov držav članic EU.

Janja Sluga (SMC) je nasprotno ocenila, da ni nič narobe, če se z zakonom sledi potrebam iz prakse.

Iz predloga zakona je sicer razvidno, da ima eno besedo v imenu v Sloveniji nekaj več kot dva milijona ljudi, dve besedi ima nekaj več kot 75.000 ljudi, tri pa nekaj več kot 3000. Po eno besedo v priimku ima nekaj več kot dva milijona ljudi, po dve besedi nekaj manj kot 80.000 ljudi, po tri pa 765 ljudi.

Najdaljši zapisan priimek sestoji iz 49 znakov, ime pa iz 53 znakov. Najdaljše ime in priimek skupaj obsegata 60 znakov.