STA novice / Predlagane sprememb kmetijske zemljiške politike po oceni študije v zmanjševanje prehranske varnosti

"Menimo, da je ta ukrep v okviru predlaganih sprememb zakona nesorazmeren, namreč na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano niso naredili testa sorazmernosti, se pravi, da niso ocenili, kakšne so neto koristi tega. Menimo, da je mogoče bistveno bolje izkoristiti obstoječa zemljišča, s katerimi gospodari sklad kmetijskih zemljišč," je danes v Ljubljani dejal Damijan in dodal, da ima sklad okoli 6000 hektarjev zemljišč, ki niso v zakupu, in naj najprej dajo v zakup ta.

Zaradi sprememb se bo predvsem zmanjšala prehranska varnosti v Sloveniji, namreč ob uvajanju zemljiškega maksimuma bi se zakupnikom z več kot 100 hektarjev ob tretjem podaljšanju zakupa zmanjšal obseg zemljišč za 20 odstotkov, je izpostavil. Ta podjetja so za polovico bolj učinkovita od povprečja v državi, kar pomeni, da se bo po tretjem zakupu zmanjšala tudi prehranska varnost za približno osem odstotkov.

"To pomeni, da bo v prihodnje zaradi sprememb tega zakona na voljo manj kmetijskih pridelkov in ker je velika negotovost glede tega, kdo bi ta sproščena zemljišča dobil v zakup - fizične osebe imajo namreč slabšo učinkovitost obdelave - nižji hektarski donos," je dejal in dodal, da se bo optimalna raba zemljišč poslabšala.

Po njegovih pojasnilih bo najbolj prizadetih 19 podjetij, ki imajo v zakupu večino zemljišč, s katerimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišč RS. Večino teh zemljišč v zakupu predstavljajo velik delež v odkupu vseh pridelkov v Sloveniji: pri oljni ogrščici to pomeni 70 odstotkov celotne pridelave oz. odkupljenih količin v državi, pri koruzi več kot 60 odstotkov, pri pšenici pa okoli 30 odstotkov.

"V povprečju to pomeni, da teh 19 podjetij v Sloveniji predstavlja 45 odstotkov vseh odkupljenih količin poljščin v Sloveniji, kar pomeni, da če se jim zmanjša obseg zakupljenih zemljišč, s tem pade tudi količina pridelkov in se ogroža prehranska varnosti v Sloveniji," je poudaril Damijan.

Zaradi predlaganih sprememb se bo za lastnike podjetij zmanjšal tudi donos, posledično lahko spremenijo svojo strategijo investiranja, kam vlagati, če sploh. Na srednji in dolgi rok to pomeni, da se še bolj ogroža prehranska varnost v Sloveniji. "Stabilnost lastništva se poslabša, efekt ni lahko samo 20 odstotkov, ampak celo več," je dodal.

Sklad ima v upravljanju 59.400 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega 43 odstotkov v zakupu pri pravnih osebah, 57 odstotkov pa pri fizičnih. Med največjimi zakupniki pri pravnih osebah so Perutnina Ptuj Agro, Panvita, Kmetijsko gospodarstvo Lendava in GO-KO, ki imajo skupaj v zakupu več kot 60 odstotkov zemljišč sklada.

Predlog sprememb kmetijske zemljišče politike, ki je v javni obravnavi do konca meseca, predvideva postopno zmanjšanje zemljišč, najprej pet odstotkov površin v zakupu, čez 10 let sedem odstotkov in čez nadaljnjih 10 let oz. ob vsakem nadaljnjem podaljšanju še 10 odstotkov zakupljenih površin.

Študijo je naročila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, katere direktorica Tatjana Zagorc je poudarila, da jih bo "zelo čudilo, če se bo država odločila, da sprejeme scenarij, ki znižuje prehransko varnost ljudi". Kritična je bila, da je ministrstvo v javno obravnavo dalo predlog spremembe zakonodaje brez analiz in scenarijev. "Ne gre le za zmanjševanje hektarjev, cela veriga je vezana na te hektarje," je dejala in izpostavila pomen nitratne direktive ter investicij, v takih razmerah ni pričakovati, da bodo podjetja smelo vlagala v nove obrate, če jim prireja ali predelava lahko izpade.

Predsednik Združenja kmetijskih podjetij Branko Virag je medtem poudaril, da predlagane spremembe nimajo jasno opredeljenih posledic za varnost potrošnikov, samo gospodarstvo in socialno varnost ljudi v teh podjetjih. Prizadevanja bi morala po njegovem iti v smeri zaokroževanja posesti in varstva obstoječih kompleksov. Ob tem je poudaril še, da bo potreben temeljit premislek in dialog s pripravljalci.