STA novice / Bruselj znova priporoča začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo (dopolnjeno)

Da Bruselj znova priporoča začetek pristopnih pogajanj tako s Severno Makedonijo kot Albanijo, je prvi sporočil evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn ob predstavitvi letnega širitvenega svežnja v zunanjepolitičnem odboru Evropskega parlamenta v Bruslju. "Da bi ostala verodostojna, se mora EU držati svojih zavez," je izpostavil.

Enako je nato poudarila tudi Mogherinijeva na njuni skupni novinarski konferenci: EU se mora držati svojih zavez, saj gre za proces, ki temelji na rezultatih, te pa je treba prepoznati, sicer unija tvega nazadovanje pri uresničevanju nujnih reform v regiji. Izpostavila pa je tudi, da je širitveni proces tudi sredstvo za celjenje vojnih ran.

Hahn pa je še izpostavil, da začetek pogajanj sproži dolg in zahteven proces. V primeru najmlajše članice Hrvaške je ta trajal osem let in nerealistično bi bilo pričakovati, da bi bil lahko v prihodnje krajši, je ocenil.

Ti poudarki niso presenečenje, saj je kljub vnovičnemu pozitivnemu priporočilu še vedno izjemno vprašljivo, ali bodo članice junija dejansko sprejele odločitev o začetku pogajanj obeh držav. Doslej sta temu najodločneje nasprotovali zlasti Francija in Nizozemska. Članice širitvene odločitve sprejemajo s soglasjem.

Ob tem se pojavljajo ugibanja o možnosti preložitve odločitve in o možnosti sprejetja zgolj odločitve o začetku pogajanj s Severno Makedonijo, ne pa tudi z Albanijo, a komisija izpostavlja, da je njeno priporočilo kristalno jasno: takojšen začetek pristopnih pogajanj z obema državama.

Komisija je objavila poročila o napredku šestih držav Zahodnega Balkana - Severne Makedonije, Albanije, Srbije, Črne gore, BiH in Kosova - ter Turčije. Srbija, Črna gora in Turčija se že pogajajo, Severna Makedonija in Albanija čakata na zeleno luč za ta korak, prva že od leta 2005, ko je dobila status kandidatke, BiH in Kosovo pa sta na repu kolone in še nimata statusa kandidatke.

Hahn je danes na splošno znova izpostavil, da EU ne more in ne bo uvažala dvostranskih sporov, zato morajo države na poti v unijo nujno zagotoviti več napredka v prizadevanjih za spravo, dobre sosedske odnose in regionalno sodelovanje po zgledu zgodovinskega dogovora Skopja in Aten.

Kot pomemben element tokratnega širitvenega svežnja komisija izpostavlja tudi mnenje o prošnji BiH za članstvo v EU, češ da je to mejnik v odnosih med BiH in EU, vendar pa to mnenje za razliko od takšnih mnenj v preteklosti ne vključuje jasnega priporočila članicam glede ukrepanja.

Bruseljsko mnenje o prošnji BiH navaja le 14 prioritet, ki jih mora država izpolniti, da bo mogoče priporočiti dodelitev statusa kandidatke oziroma začetek pristopnih pogajanj. Hahn je kot ključno izpostavil zlasti oblikovanje vlad na vseh ravneh, pri čemer je opozoril, da so bile volitve oktobra lani.

V primeru Črne gore in Srbije komisija prepoznava napredek na nekaterih področjih, a opozarja, da so potrebne odločnejše in učinkovitejše reforme na področju vladavine prava, Srbijo pa poziva tudi h konstruktivnemu pristopu k dialogu s Kosovom.

Kosovo komisija znova poziva k odpravi 100-odstotnih carin na blago iz BiH in Srbije ter k obnovi dialoga o normalizaciji odnosov s Srbijo.

Mogherinijeva je ob tem komentirala vnovično zaostritev odnosov med Kosovom in Srbijo v torek, ko je specialna enota kosovske policije v akciji proti organiziranemu kriminalu aretirala okoli 30 ljudi, tudi Srbe, srbski predsednik Aleksander Vučić pa je zaradi dogajanja na severu Kosova odredil polno bojno pripravljenost srbske vojske.

Poudarila je, da dogajanje na severu Kosova kaže, da položaj ni vzdržen ter da se strani morata vrniti za pogajalsko mizo. Opozorila je, da vidi "tveganje vrnitve temnih sil preteklosti", in izrazila upanje, da bo prevladala modrost. Prepričana je, da je dogovor o normalizaciji odnosov mogoč in koristen za obe strani.

V primeru Turčije je Mogherinijeva izpostavila, da se ta država, ki je pomembna strateška partnerica unije in ki ostaja kandidatka za članstvo v uniji, še naprej oddaljuje od EU in da bi bilo koristno za obe strani, če bi se ta trend obrnil.

Prvič je komisija posebno pozornost v širitvenem svežnju namenila dejavnostim Kitajske v regiji, pri čemer državo poziva k spoštovanju vseh evropskih standardov.