STA novice / Komisija DZ za čimprejšnjo repatriacijo Slovencev iz Venezuele

Komisija je v zvezi z repatriacijo Slovencev iz Venezuele z 11 glasovi za in nobenih proti sprejela sklep, s katerim priporoča vladi, da prouči možnosti za izvajanje postopka repatriacije Slovencev iz Venezuele v skladu z 72. členom zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meje, ter izrazila pričakovanje, da bo vlada v skladu z že omenjenim členom nemudoma začela z ustreznimi postopki repatriacije.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik je med razpravo na komisiji stanje v Venezueli označil za kritično in dejal, da so prve prošnje za repatriacijo do njega osebno prišle "tri do štiri tedne nazaj". Izpostavil je nujnost ureditve tega vprašanja, a hkrati opozoril, da je repatriacija izredno kompleksen in do neke mere tvegan postopek. Zavzel se je tudi za oblikovanje medresorskega delovnega telesa za izvedbo postopka repatriacije ter da Slovenija Slovencem v Venezueli nujno pomaga tudi s finančnimi sredstvi za hrano in zdravila.

Urad je sicer v okviru svojih finančnih sredstev doslej odobril 60 evrov pomoči za 25 oseb v Venezueli, skupaj 1500 evrov, vlada pa je preko direktorata Evropske komisije za humanitarno pomoč in krizno upravljanje doslej namenila 50.000 evrov za zdravstveni sektor.

V Venezueli po besedah Zvoneta Žigona iz urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu živi po podatkih slovenskega notranjega ministrstva približno 323 slovenskih državljanov s prijavljenim stalnim ali začasnim prebivališčem. Po oceni urada bi lahko govorili o 500 do 600 Slovencih, skupaj z njihovimi sorodniki pa pavšalno o skupnosti tisoč ljudi. Tudi Žigon je razmere v Venezueli označil za kritične in se zavzel za ustrezen sklep vlade. Slednja tega vprašanja na današnji seji, kot je razvidno iz sklepov vlade po seji, ni obravnavala.

Dejan Valentinčič, prav tako iz omenjenega urada, je prav tako opozoril, da v Sloveniji obstaja ustrezna pravna podlaga za repatriacijo, potrebna pa bi bila sistemska rešitev ter razrešiti tudi nekaj birokratskih zagat, kot je npr. potrdilo o nekaznovanosti, ki ga je v Venezueli zelo težko pridobiti. "Tukaj velja biti fleksibilen," je pozval Valentinčič.

Dodal je, da Slovenija nima veliko izkušenj z repatriacijo. Leta 2013 je sicer izvedla repatriacijo razširjene družine iz sirskega Alepa. Je pa navedel primere držav z bogatimi izkušnjami z repatriacijo, kot so Češka, Portugalska, Madžarska in Hrvaška.

Vodja sektorja za Severno in Latinsko Ameriko ter Karibe direktorata MZZ za skupno zunanjo in varnostno politiko Andrej Medica je na seji komisije pojasnil, da je MZZ krizo v Venezueli že večkrat označil za hudo gospodarsko in politično krizo, kar je eden od pogojev za začetek postopka repatriacije v skladu z 72. členom omenjenega zakona, za sam začetek postopka pa je potrebna odločitev vlade.

Kot je še dejal, si bo Slovenija tudi prizadevala, da bo njena pomoč, ki jo je prek direktorata Evropske komisije za humanitarno pomoč in krizno upravljanj doslej namenila, usmerjena zlasti v Caracas in Valencio, kjer živi največ Slovencev. Slovensko veleposlaništvo v Braziliji, ki je nerezidenčno pristojno za Venezuelo, je tudi v rednem stiku s Slovenci v Venezueli, je še dejal. Za v Caracasu napovedana dva konzularna dneva, ki naj bi bila konec meseca, pa je interes po njegovih besedah že doslej precej velik.

Komisija je na današnji seji obravnavala tudi vprašanje zastopanosti Slovencev zunaj meja Slovenije v državnem zboru in po dobri dve uri razprave podprla sklep vladne koalicije, s katerim komisija DZ predlaga vladi, da v okviru sveta vlade za Slovence v zamejstvu in sveta vlade za Slovence po svetu, ki sta posvetovalni telesi, preuči možnosti za ustrezno zastopanost Slovencev zunaj meja Slovenije v državnem zboru.

Minister Česnik je uvodoma dejal, da sam osebno podpira zastopanost Slovencev zunaj meja Slovenije v DZ in da si želi, da bi se to vprašanje rešilo, a je tako kot nekateri člani komisije med razpravo opozoril, da bi za to bile potrebne ustavne spremembe. Poslancem je med drugim dejal, da je glede tega "žogica na njihovi strani igrišča".

Postopek za spremembo ustave je določen od 168. do 171. člena ustave. Pri tem 168. člen določa, da začetek postopka spremembe ustave lahko predlaga 20 poslancev DZ, vlada ali najmanj 30.000 volivcev.

Spremembe ustave mora sprejeti DZ z dvotretjinsko večino vseh poslancev.