STA novice / Zeleni teden EU o izvajanju okoljske zakonodaje

V okviru Zelenega tedna EU bo osrednji dogodek konferenca od srede do petka v Bruslju, na kateri bodo med drugim govorili o implementaciji okoljske zakonodaje, upravljanju z odpadki, regulaciji uporabe gnojil v kmetijstvu, mobilnosti v mestih in možnostih za državljane za uveljavljanje njihovih "zelenih" pravic.

Teden so začeli danes z dogodki v Varšavi in Bruslju, na katerih med drugim razpravljajo o tem, kako priti od zakonskih predpisov do čistejšega okolja, ter o boljšem izvajanju predpisov Natura 2000, v torek pa bodo na številnih predkonferenčnih dogodkih po evropskih državah obravnavali različne okoljske teme. V Sloveniji bo v Ljubljani delavnica o okoljski odgovornosti, na kateri bodo predstavili orodje za oceno okoljskih tveganj, ki bi lahko izhajala iz posamezne aktivnosti podjetja.

Kot so danes sporočili iz Evropske komisije, bo izhodišče za razprave drugi pregled izvajanja okoljske politike v EU, ki ga je v začetku aprila objavila komisija.

Ta med drugim ugotavlja, da ima 18 članic še vedno visoke ravni emisij dušikovih oksidov (NOx), 15 članic pa mora še dodatno zmanjšati emisije delcev (PM2,5 in PM10).

Za vse članice še vedno ostaja pomemben izziv preprečevanje nastajanja odpadkov. Kar zadeva ravnanje z odpadki, je devet držav na pravi poti, da bodo dosegle cilje v zvezi z recikliranjem, pet jih je te cilje že doseglo, za 14 držav pa obstaja nevarnost, da cilja v zvezi z recikliranjem komunalnih odpadkov ne bodo dosegle.

Glede vode bo treba še veliko postoriti, da bi v celoti dosegli cilje direktiv o vodah in zlasti dobro stanje vodnih teles do leta 2017. V dveh tretjinah držav članic komunalne odpadne vode še vedno niso ustrezno čiščene.

Kar zadeva varstvo narave in biotske raznovrstnosti, se omrežje Natura 2000 še naprej širi po kopnem in morju. EU je že presegla cilj opredelitve 10 odstotkov svojih obalnih in morskih območij kot morskih zavarovanih območij do leta 2020, kakor je določeno v Konvenciji o biološki raznovrstnosti. Kljub temu mora večina držav članic pospešiti svoja prizadevanja za dokončanje in upravljanje omrežja Natura 2000, pravi komisija.

Kar se tiče podnebnih sprememb, so države članice občutno napredovale pri izvajanju podnebne zakonodaje EU in bodo po vsej verjetnosti izpolnile cilje za leto 2020. "Kljub temu pa bo treba tako na ravni držav članic kot tudi na ravni EU okrepiti prizadevanja, da bomo izpolnili vse mednarodne zaveze iz Pariškega sporazuma in preprečili najhujše posledice podnebnih sprememb," je navedla komisija.

Za Slovenijo ugotavlja, da je glede na prvi pregled izvajanja zakonodaje v letu 2017 sprejela novo prostorsko-gradbeno zakonodajo, ki bo v celoti skladna z zakonodajo EU o okoljski presoji in dostopu do pravnega varstva.

Kar zadeva ohranjanje narave, je Slovenija dosegla velik napredek pri kartiranju in ocenjevanju svojih ekosistemskih storitev. Vendar je potrebnega več dela za zaščito bogate naravne dediščine države. "Na tem področju obstajajo pomanjkljivosti pri upravljanju območij Natura 2000 in zagotavljanju skladnosti z direktivami o narav," navaja komisija.

Slovenija si mora posebej prizadevati za uskladitev z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode, menijo v Bruslju in dodajajo, da mora sprejeti realističen akcijski načrt za prednostno obravnavo naložb v zvezi z odpadno vodo in dokončati razmejitev aglomeracij (tj. središč z veliko prebivalci ali krajev gospodarske dejavnosti).

Čeprav z nekaj zamude, je bil sprejet tudi akcijski načrt za obvladovanje hrupa v obdobju 2013-2018, za katerega je bilo precej zanimanja javnosti, ugotavlja komisija. Navaja tudi, da je Slovenija okrepila svoje gospodarske instrumente za povečanje proračuna za obdelavo ostankov odpadkov.