STA novice / Tudi pred letošnjim dnevom svobode medijev pozivi k posodobitvi zakonodaje (ozadje)

Predlog sprememb zakona o medijih predvidoma še letos v državni zbor

Po opravljeni javni razpravi in uskladitvi zakonskega predloga bo ta predvidoma še letos romal v državni zbor, so za STA pojasnili na ministrstvu za kulturo. Zaradi sprememb v načinih produkcije, distribucije in dostopa do medijskih vsebin, ki presegajo okvire zakona o medijih, snujejo tudi celovitejšo prenovo relevantnih zakonov.

Spremembam zakona o medijih bo po napovedih ministrstva sledila prilagoditev zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bo prenesla v slovensko zakonodajo novosti prenovljene evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Prenos je treba opraviti najpozneje do septembra 2020, zato aktivnosti na ministrstvu že potekajo.

Medresorska delovna skupina pripravlja ukrepe na področju medijske pismenosti. Novost direktive je tudi širjenje področja urejanja na platforme za izmenjavo video vsebin. Zaradi majhnosti slovenskega medijskega trga pa bo dobrodošla možnost finančnih obveznosti za naložbe v produkcijo avdiovizualnih del, ki jo bo po novem mogoče naložiti tudi tujim ponudnikom, če bodo s svojimi storitvami ciljno usmerjeni na naš trg.

Kot so opozorili na ministrstvu, so za medije relevantne tudi zakonske spremembe na področju elektronskih komunikacij, ki so v pristojnosti ministrstva za javno upravo. Številna določila zakona o elektronskih komunikacijah so neposredno ali posredno povezana z določili zakona o medijih, zato si na ministrstvu za kulturo želijo aktivno sodelovati pri pripravi novega zakona.

Kulturno ministrstvo tudi za premislek o prihodnosti RTVS

"To so za zdaj naše kratkoročne prioritete, ki pa ne izključujejo drugih ukrepov. Potreben je namreč tudi premislek o ustvarjanju razmer za to, da lahko Radiotelevizija Slovenija (RTVS) nadaljuje z zagotavljanjem javnega servisa ob ustreznem odzivanju na spremembe v širšem medijskem okolju in praksah občinstev," so zapisali na ministrstvu.

Sicer strokovna komisija za pripravo sprememb zakonodaje vključuje strokovnjake s področja medijev in novinarstva, medijskega in konkurenčnega prava, civilnega in kazenskega prava ter poznavalce digitalnih komunikacij in sodobnih poslovnih modelov na področju medijev. Predstavnike novinarskih organizacij in druge zainteresirane javnosti pa bo ministrstvo povabilo k sodelovanju v okviru javne razprave.

V DNS so kritični do tega, kako se je ministrstvo za kulturo lotilo sprememb zakonodaje. "Mislim, da ministrstvo tudi sedaj nima namena celoviteje prenoviti zakonodaje. Posamezni popravki niso dovolj, na koreniti poseg pa očitno niso pripravljeni. Mediji ostajajo na repu prioritet tudi te vlade," je za STA poudarila predsednica DNS Petra Lesjak Tušek.

Lesjak Tuškova: Veliko medijev več kot očitno peša

Slovenski medijski trg je po njenih besedah prepuščen akterjem, ki se redčijo in ki koncentrirajo moč in vpliv, pri čemer so mediji obravnavani kot posel, kakovostno novinarstvo pa očitno ni v javnem interesu: "Veliko medijev več kot očitno peša in bodo le stežka ali pa ne bodo preživeli. To leto oziroma prihodnost bi utegnila biti precej turbulentna na časopisnem in radijskem trgu."

Lesjak Tuškova se je zavzela za nekatere hitre ukrepe, ki niso nujno del prenove medijske zakonodaje. Omenila je znižanje DDV za tiskane medije, prevetritev medijskega sklada z večjo podporo preiskovalnim projektom novinarjev, podporo zaposlovanju mladih novinarjev in reševanje prekarnega položaja novinarjev.

"Nujna je sprememba določb o popravku, kot tudi resna preučitev določb o lastništvu medijev. Proaktivnost države je nujna pri opredelitvi, kaj je v javnem interesu. Takšna pasiva in letargija gotovo ne in bosta prispevali k nadaljnji razgradnji in nekakšnemu samourejanju trga, posledice pa bodo nepovratne," je opozorila. Skrbi jo, "ali bo imelo kakovostno, profesionalno novinarstvo še pravico do bivanja v tej državi".

Tako v DNS kot ZNP so nezadovoljni, ker jih ministrstvo za kulturo ni že na začetku povabilo k sodelovanju. "Posledica tega bo lahko samo, da spremembe ne bodo usklajene z neposrednimi uporabniki zakonodaje in da bodo zato neživljenjske. Lahko se zgodi, da se bomo čez nekaj mesecev že pogovarjali o potrebi po popravljanju zgrešenih sprememb," so za STA sporočili iz ZNP.

V ZNP ministrstvu očitajo netransparentno pripravo zakonodajnih sprememb

V ZNP kritično ugotavljajo, da je netransparentna priprava sprememb medijske zakonodaje očitno v interesu ministrstva. Po njihovi oceni ministrstvo še vedno ni pripravljeno podpreti neodvisnih medijev s kvalitetnimi vsebinami "in namesto tega na razpisih sredstva podeljuje medijem, ki so že preživeli in s tem novinarjem rešuje socialni status".

Kot so navedli v ZNP, bi moralo ministrstvo tudi novinarjem in publicistom priznati status, za katerega država plačuje prispevke: "Treba bi bilo zagotoviti preglednost pri nadaljnjem delovanju javnih medijev, predvsem RTVS, kjer je enostranskost še posebej izrazita. Prav tako bi bili potrebni popravki zakonodaje v zvezi s pravico do popravka."

Želijo pa si tudi večje angažiranje uslužbencev ministrstva pri predstavljanju smernic njegove kulturne in medijske vizije. "Pričakujemo tudi evalvacijske študije za projekte, ki jih je financiralo ministrstvo," so še dodali v združenju.