STA novice / Predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti v javni obravnavi

S predlogom zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sledi usmeritvam Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011-2020 (RISS) ter izhodiščem sveta za znanost in tehnologijo. Osnutek zakona so na ministrstvu pripravili skupaj z delovno skupino predstavnikov relevantnih deležnikov visokega šolstva, znanosti in gospodarstva, so sporočili z ministrstva.

Zakon poleg znanstvenoraziskovalne dejavnosti opredeljuje tudi inovacijsko dejavnost v delu, ki je neposredno povezana z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo ter povezuje ta del aktivnosti z aktivnostmi na področju inovacij, opredeljenimi v drugi zakonodaji. Upravljanje znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema je s predlogom določeno kot odgovornost vseh resorjev za spodbujanje in usmerjanje raziskav in inovacij na njihovih področjih.

S tem je znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost opredeljena kot horizontalna dejavnost, potrebna za delovanje različnih ministrstev. Zato je tudi njeno oblikovanje in izvajanje koordinirano na ravni vlade, v širšem kontekstu pa znotraj sveta za razvoj, ki ga zakon uvaja namesto sedanjega sveta za znanost in tehnologijo.

Pri financiranju znanosti ministrstvo sledi zavezam koalicije, da se državna proračunska sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost zagotavljajo v višini najmanj enega odstotka BDP, s čemer sledi tudi barcelonskemu cilju v nacionalnih strategijah. Uvedena je varovalka glede financiranja v primeru, če je BDP negativen oz. njegove rasti v posameznem letu ni. V tem primeru sredstva ostanejo nominalno enaka.

V prehodni določbi je predvideno, da se ciljna vrednost financiranja (1 odstotek BDP) doseže v dveh korakih, in sicer 0,7 odstotka BDP do leta 2021 in nato s sorazmerno rastjo v štirih letih po uveljavitvi zakona. Sistem financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti je oblikovan tako, da na eni strani omogoča stabilnost osnovnega delovanja javnih raziskovalnih organizacij ter hkrati spodbuja razvojno usmerjenost in tudi kompetitivnost v smislu odlične znanosti.

V okviru stabilnega financiranja je sistem razdeljen v štiri stebre (institucionalni, programski, razvojni in programi nacionalnih raziskav). Znotraj programskega stebra se ohranja programske skupine kot enote raziskovanja, vključno z razvojem kadrov (mladi raziskovalci), pri čemer pa je institucijam omogočena večja avtonomija pri njihovem (pre)oblikovanju in usmerjanju. V okviru razvojnega stebra je uvedena možnost usklajevanja strateškega razvoja institucij v skladu s strateškimi prioritetami države in na ta način vzpostavljena povezava med raziskavami in širšim družbenim okoljem.

S predlogom zakona ministrstvo naslavlja tudi vprašanje etike v znanosti, ki je novo poglavje zakona. Vzpostavlja se Nacionalni svet za etiko v znanosti, pod vodstvom SAZU, njegovi člani pa so še predstavniki IAS, RKRS, KOsRIS in Skupnosti samostojnih VŠZ.

Novost je tudi opredelitev nagrajevanja raziskovalcev, kjer je predlagan sistem bonusov, ki bo omogočil stimulativno nagrajevanje najboljših raziskovalcev. Eden ključnih poudarkov zakona je tudi na avtonomiji javnih raziskovalnih organizacij. Poleg svobode pri znanstvenoraziskovalnem udejstvovanju določa tudi avtonomno razpolaganje s premoženjem, ki ga imajo sedaj v upravljanju.

Predlog zakona, z namenom lažjega prenosa raziskovalnih rezultatov v prakso in gospodarstvo, opredeljuje pogoje, pod katerimi lahko javna raziskovalna organizacija ustanovi nov zavod ali gospodarsko družbo.

V okviru javne obravnave na ministrstvu načrtujejo tudi javne predstavitve predloga zakona na različnih institucijah, so še zapisali na ministrstvu.