STA novice / Evropski parlament potrdil program InvestEU

Program InvestEU naj bi omogočil enostavnejši dostop do financiranja EU za naložbene projekte, ki naj bi bilo hkrati učinkovitejše. Kot so sporočili iz Evropske komisije, bo program tako kot Junckerjev načrt uporabljal omejene zneske javnih sredstev s proračunskim jamstvom EU, da bi privabil zasebna in javna sredstva.

Jamstvo v višini 38 milijard evrov bo namenjeno naložbam na štirih glavnih področjih: trajnostna infrastruktura, raziskave, inovacije in digitalizacija, mala in srednja podjetja ter socialne naložbe in spretnosti. Program naj bi v naslednjem desetletju spodbudil za najmanj 650 milijard evrov dodatnih naložb v Evropi, so navedli.

"Naložbeni načrt je dal Evropi nov zagon in uresničil najpomembnejšo prednostno nalogo komisije: ustvarjanje delovnih mest in rasti. Vendar lahko naredimo še več in zato je tu program InvestEU," je zapisal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Dodal je, da bo InvestEU bo s pametno uporabo proračuna EU Evropi pomagal, da bo ostala privlačna za vlagatelje iz vsega sveta.

Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je dejal, da je naslednja generacija podpore za naložbe v EU skoraj tu. "Kmalu bodo podjetja ter podjetnice in podjetniki lažje dostopali do financiranja EU in svoje zamisli lažje spreminjali v konkretne projekte. S tem programom bo EU ohranila vodilno vlogo na področju inovacij in podnebnih ukrepov, hkrati pa ustvarjala delovna mesta in omogočila model rasti, ki bo socialno, okoljsko in gospodarsko trajnosten," je prepričan.

Sklad InvestEU bosta podobno kot pri Junckerjevem načrtu spremljala svetovalno vozlišče InvestEU, ki bo nudilo prilagojeno podporo nosilcem projektov, in portal InvestEU, kjer bo dostopen nabor zrelih projektov za potencialne vlagatelje.

Program InvestEU je partnerstvo s skupino Evropske investicijske banke (EIB), ki bo odprto tudi za druge izvajalske partnerje. Proračunski vidiki programa InvestEU so še vedno odvisni od splošnega dogovora o naslednjem dolgoročnem proračunu EU, ki ga je komisija predlagala maja lani.

Zadnji podatki EIB, ki je strateška partnerica komisije pri izvajanju Junckerjevega načrta, kažejo, da je do aprila letos Efsi spodbudil za skoraj 393 milijard evrov naložb.

Skupni obseg financiranja operacij, ki so bile doslej odobrene v okviru Efsija, v vseh 28 državah članicah znaša 72,8 milijarde evrov. EIB je odobrila 524 infrastrukturnih projektov, ki jih je podprl Efsi, v vrednosti 53,8 milijarde evrov, Evropski investicijski sklad pa je odobril 554 sporazumov o financiranju za mala in srednja podjetja v vrednosti 19 milijard evrov, od česar naj bi imelo korist 945.000 podjetij, so navedli v Bruslju.