STA novice / Na dnevu radiodifuznih medijev poziv k odpravi zakonskih absurdov in smiselni regulaciji medijev

Če želimo tujcu pojasniti regulacijo slovenskih medijev, je treba začeti, da imamo zakon iz leta 2001, ki je bil v določenih delih popravljen leta 2005, to pa je čas pred portali, kot je YouTube, družbenimi omrežji Facebook in drugimi, ki danes diktirajo trg, je uvodoma izpostavil Marko Milosavljevič iz ljubljanske fakultete za družbene vede.

Milosavljevič, ki je sicer del strokovne skupine, ki pomaga pri spreminjanju zakona o medijih, je ocenil, da je ta postopek med drugim problematičen, ker v preteklosti skoraj noben minister za kulturo ni prihajal iz medijev. To so bili ljudje, ki po njegovih besedah medijev niso natančno razumeli in se posledično z njimi niso natančno ukvarjali. Zato smo tudi dobili "neživljenjske" kvote slovenske glasbe, je dodal.

Direktorica Radia Triglav Nataša Harej je vprašala, "ali sploh še vemo, kaj želimo doseči s kvotami?" Danes so kvote po njenih besedah postale nizanje minut v marsičem. "Na žalost se veliko manj ukvarjamo s tem, kaj bomo povedali in kdo bo sogovornik, več pa s tem, ali bomo dosegli kvoto, kar je absurd," je izpostavila. Poudarila je, da se radio danes posluša drugače, kot se je poslušal leta 2001. Poslušalca lahko glede določene vsebine preusmerijo na druge platforme, s katerimi se radio odlično dopolnjuje. "Radio ni več medij, ki živi v mehurčku, daleč stran od stvarnosti," je poudarila.

Po besedah Harejeve sicer sama regulacija ni sporna, "problem je, če je napisana preveč rigidno ali pa ohlapno. Zadeve morajo biti dobro premišljene in moramo se vprašati, kaj želimo s tem doseči," je dodala.

Milosavljevič je v zvezi s kvotami med drugim izpostavil, da v Sloveniji še danes ni definicije, kaj slovenskega glasba sploh je. S podobnim vprašanjem se ukvarjajo tudi na Hrvaškem. Kot je dejal predsednik Hrvaškega združenja radijskih postaj (HURIN) Željko Švenda, se pri sosedih sprašujejo, ali se za hrvaško glasbo kvalificira glasba le, če je besedilo v hrvaščini, ali pa je hrvaška glasba tudi pesem hrvaškega avtorja, ki je zapeta v angleščini.

Švenda je še ocenil, da so televizije in radii preveč regulirani, medtem ko nove platforme, ki so se pojavile, niso. Ob tem je kot problem izpostavil sovražni govor, ki se pojavlja zlasti na slednjih. Predsednik Hrvaškega združenja lokalnih TV postaj (Nut) Denis Mikolić se je strinjal, da je treba zastarelo zakonodajo spremeniti. Kot je dejal, je bila verjetno v času, ko je bila sprejeta, dobra, a jo je treba danes prevetriti in odstraniti nekatere omejitve.

Da je medijska zakonodaja iz kamene dobe in preživeta na mnogih segmentih, je ocenil tudi predsednik Združenja radiodifuznih medijev Rajko Djordjevič. "Tistih zadev, ki bi morale biti na normalen način regulirane, v zakonu ni zapisanih, določene pa so zapisane pretirano," je poudaril.

Milosavljevič želi, da bodo spremenjen zakon "bolj življenjski". Ob tem je izpostavil, da samo ministrstvo za kulturo navkljub dobrim željam ne more narediti kaj dosti. Če želijo urediti medijsko zakonodajo, mora to po njegovi oceni narediti vlada. "Pri vprašanju izobraževanja mora sodelovati ministrstvo za izobraževanje, pri pregonu sovražnega govora ministrstvo za pravosodje, pri vprašanju financiranja ministrstvo za finance, pri gospodarskih spodbudah pa gospodarsko ministrstvo," je pojasnil.

Spremembe zakonodaje pozdravljajo tudi v Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). Kot je pojasnil Tomaž Gorjanc iz Akosa, je kulturno ministrstvo tisto, ki je dogovorno za smernice zakonodaje, so pa tudi na agenciji začeli intenzivno pripravljati podzakonske akte, ki se nanašajo na njihovo delovanje. Prava pot se mu zdi, da se išče rešitev z drugimi deležniki na trgu.

Predsednik sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik medije vidi kot enega od podsistemov družbe. Ključno se mu zdi vprašanje družbene odgovornosti, ki jo nosijo mediji. Pri regulaciji je treba biti po njegovi oceni sila previden. Strinjal se je, da imamo v zakonodaji "en kup nepotrebnih regulacij", pri čemer je poudaril, da je treba odstraniti zgolj tiste, ki so nesmiselne.

Tudi direktorica in odgovorna urednica televizije Vaš kanal Irena Vide se je strinjala, da so spremembe potrebne. Izpostavila je, da so televizijski programi izjemno regulirani pri programskih vsebinah. Kot je pojasnila, na primer regulator zahteva izvajanje kulturne vsebine, sredstev za njeno izvedo pa praktično ni. Po njenem mnenju bi morale zato zakonske spremembe tudi v smeri zagotovitve rednega finančnega vira za tiste vsebine, ki so v javnem interesu in jih mediji morajo zagotavljati.