STA novice / Vasle pozval Šarca k iskanju rešitev za predlog zakona o izbrisih v bankah

Vlada je obravnavo predloga zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank začela minuli četrtek, pri čemer ministrstvo za finance ni razkrilo, ali je v njem upoštevalo katero od pripomb, ki so jo poslali deležniki. Banka Slovenije je najbolj problematizirala rešitev, da bi morala v primeru sodne ugotovitve prikrajšanja nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti plačati odškodnino, saj bi s tem prišlo do nedovoljenega monetarnega financiranja.

Kot je danes opozoril guverner Banke Slovenije, ta "ključna pripomba ni bila upoštevana", s tem pa so bili seznanjeni šele po četrtkovi seji vlade. Zato je danes na premierja naslovil odprto pismo, v katerem ga opozarja na to problematiko. "Predmetni zakon bi namreč, če bi bil sprejet z vsebino, s kakršno smo bili seznanjeni v okviru javne obravnave, kršil temeljna načela centralnega bančništva in pomembno vplival na položaj Banke Slovenije," je poudaril.

Po mnenju Banke Slovenije bi moral predlog zakona vzpostaviti ureditev odgovornosti, iz katere bi bilo jasno, da Banka Slovenije ni odgovorna za plačilo nadomestila za škodo v okoliščinah. Podobno stališče v svojem mnenju zagovarja tudi Evropska centralna banka, ki med drugim opozarja, da je reševanje bank in financiranje ukrepov reševanja tako po pravu EU kot nacionalnem pravu naloga držav, ter opozarja na poseg v finančno neodvisnost Banke Slovenije, do katerega bi lahko prišlo z uveljavitvijo zakona s takšno vsebino.

Zato je Banka Slovenije v razmislek predložila predlog, da se kot podlaga za ugotavljanje višine morebitnega povračila nekdanjim imetnikom uporabi ocena o učinkih in povračilu stroškov državne pomoči, ki jo je zagotovila država, je razkril Vasle. Spomnil je, da je premoženje, ki bi lahko predstavljalo vir za povračilo škode, v postopku sanacije bank pridobila država, ne Banka Slovenije, ter da vprašanje plačila škode zaradi napačnih izračunov, ne glede na krivdo, v EU rešeno s posebnim skladom.

Vasle je med drugim izpostavil še, da bi tudi v primeru, ko bi škodo poplačala Banka Slovenije iz svojih rezerv, kot to predvideva predlog zakona, stroške poplačila nosil državni proračun. V skladu z zakonom o Banki Slovenije ta ne more odvajati dobička državi, dokler njene rezerve ne dosežejo predpisane ravni, je dodal in spomnil, da Banka Slovenije redno dosega in odvaja dobiček v proračun.

"Zavedam se, da je vprašanje sodnega varstva imetnikov podrejenih obveznosti treba rešiti čim prej. Zato je Banka Slovenije že na začetku postopka priprave zakona opozorila na ključna pravila delovanja centralne banke, ki bi morala biti pri tem upoštevana. Predlog zakona, ki je bil pripravljen v letu 2017, je vprašanje prepovedi denarnega financiranja upošteval. Po naši presoji odpiranje že rešenih vprašanj ni v interesu hitrega sprejema zakona in s tem odprave neustavnega stanja," je sklenil Vasle.