STA novice / Kranjski zdravniki z odpovedmi, Šabeder s sindikatom o možnih rešitvah (zbirno)

Danes so se uresničile napovedi zdravnikov družinske medicine v Zdravstvenem domu (ZD) Kranj, da bodo s 1. aprilom odpovedali pogodbe o zaposlitvi, če pristojni ne bodo poskrbeli za ureditev razmer, v katerih bodo lahko svoje delo opravljali kakovostno in varno.

Odpovedi je podalo 23 od 34 zdravnikov splošne medicine, je pojasnila direktorica ZD Kranj Lilijana Gantar Žura. Brez osebnega zdravnika bi tako po 60-dnevnem odpovednem roku ostalo več kot 40.000 ljudi na območju občin Kranj, Jezersko, Preddvor, Šenčur, Cerklje in Naklo.

"To je resen alarm, na katerega se moramo hitro odzvati vsi udeleženci. Nujno se moramo usesti ministrstvo za zdravje, vlada, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in čim prej sprejeti aneks k pogodbi," je izpostavila Gantar Žura.

Zdravniki so v odpovedih zapisali, da jo dajejo zaradi pritiska Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenija (ZZZS) k obremenitvam preko normativa in standarda iz modre knjige. To jih sili k delu v pogojih, ki onemogočajo izpolnjevanje temeljnega poslanstva zdravniške stroke.

Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik računa, da bodo pristojni v odpovednem roku poskušali rešiti situacijo in uresničiti vsaj del pogojev, ki so jih postavili zdravniki, da bi bili ti nato pripravljeni preklicati svoje odpovedi.

Meni, da je ključno, da bi z aneksom spremenili določilo letošnjega splošnega dogovora, ki je dvignil mejo, po kateri lahko zdravniki odklanjajo registracijo novih bolnikov. Lani je veljalo določilo, ki je zapovedalo, da lahko zdravnik družinske medicine odklanja vpis pacientov, ko doseže 1995 glavarinskih količnikov, letos pa se upošteva povprečje v posamezni izpostavi.

Trenutno povprečje v Sloveniji znaša okoli 2400 glavarinskih količnikov oziroma 1850 bolnikov na zdravniški tim, v Kranju pa okoli 2000 bolnikov, kar pomeni, da so kranjski zdravniki za deset odstotkov bolj obremenjeni od povprečnega slovenskega zdravnika in za 25 odstotkov bolj, kot določa dogovor iz leta 2017. "To je bila verjetno tista kaplja čez rob, ki je povzročila odpovedi zdravnikov v Kranju in namere odpovedi v Celju in Mariboru," je pojasnil Veternik.

Novico o odpovedih zdravnikov so z zaskrbljenostjo sprejeli tudi v kranjski občini. Uresničevanje odpovedi pomeni resno ogroženost za zdravje občanov, zato na kranjski občini pozivajo k čimprejšnjim ukrepom.

S kolektivno odpovedjo s 1. junijem je danes zagrozilo tudi 16 družinskih zdravnikov iz ZD Ptuj, ki se pridružujejo zahtevam po ureditvi razmer na področju primarnega zdravstva in pomanjkanja zdravnikov družinske medicine.

Med drugim zahtevajo popravek splošnega dogovora, da bo meja za prenehanje opredeljevanja bolnikov 1895 glavarinskih količnikov in da se bo meja skladno s sporazumom o prekinitvi stavkovnih aktivnosti iz leta 2017 zniževala za pet odstotkov na leto do končne vzpostavitve 1500 količnikov oziroma 1200 opredeljenih oseb.

Na ministrstvu za zdravje so zavihali rokave in se po obiskih zdravstvenih domov v minulem tednu danes sestali tudi s predstavniki Sindikata zdravnikov družinske medicine Slovenije.

Po srečanju je novi minister poudaril, da bodo ukrepi večplastni, časovnica pa zelo kratka. "Imamo mesec, največ dva časa, da zadeve uredimo in dogovorimo," je poudaril. "Nekatere spremembe bodo deležne aneksa k splošnemu dogovoru, nekaj bo treba narediti tudi na zakonodajni ravni," je dejal Šabeder. Vlada o aneksu k splošnemu dogovoru ta teden še ne bo odločala, v njem pa je po ministrovih besedah treba opredeliti vprašanje obračuna in opredeljevanja presežnih bolnikov.

Ena od možnosti za reševanje pomanjkanja zdravnikov družinske medicine je tudi uvoz tujih zdravnikov. To pomeni tudi poseg v zakonodajo, zato bi bila pri tem po Šabedrovih besedah časovnica nekoliko daljša. "Hitri izračuni kažejo, da bi ta trenutek na kratki rok potrebovali približno 50 zdravnikov iz tujine," je še ocenil.

Vzporedno z dopolnjevanjem splošnega dogovora pa so v sindikatu predlagali tudi sprejem interventnega zakona, ki bi vpeljal institut izbranega zdravstvenega zavoda. Kot je pojasnil predsednik sindikata Igor Muževič, bi s tem bili bolniki, ki se ne morejo opredeliti pri izbranem zdravniku, začasno vezani na zdravstveni zavod. Ta pa bi ob poenostavljenih zaposlitvah zdravnikov iz tujine ter upokojenih in svobodnih zdravnikov omogočal obravnavno teh bolnikov. Taka sprememba bi po Muževičevih besedah bila začasna, dokler v sistem ne pridejo novi specializanti in se začne povečevati zanimanje za družinsko medicino.

Ob tem je Muževič opozoril, da ministrstvo vseh ukrepov ne more sprejeti samo. "Tukaj so še ZZZS, vlada, koalicijske stranke. Bomo videli, ali bo politična volja, da se končno začne iz blata vleči ta voz družinske medicine," je dejal.

Z iskanjem rešitev in konkretnih ukrepov na področju primarnega zdravstva bodo nadaljevali v sredo, ko je sklican sklican sestanek koordinativne skupine. Sestavljajo jo predstavniki sindikatov, stroke iz medicinske fakultete in zdravniške zbornice ter ostali ključni deležniki v zdravstvu.