STA novice / Evropa dala zeleno luč direktivi o avtorskih pravicah na digitalnem trgu (zbirno)

Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu so evropski poslanci na današnjem glasovanju v Evropskem parlamentu podprli s 348 glasovi za in 274 proti. Besedilo direktive je nastalo po dveh letih usklajevanj, ki je razdvojilo zagovornike avtorskih pravic in kritike, ki so v dokumentu prepoznali možnost za cenzuro interneta. Države članice Evropske unije morajo zdaj direktivo, ki so jo načelno sprejele, prenesti v lastno zakonodajo, da bo ta stopila v veljavo.

Evropski poslanci so se sicer v razpravi o avtorskih pravicah zavzeli za zaščito avtorjev, a so ostali razdeljeni glede podpore direktivi. Eni so opozorili na nekatere sporne člene, ki naj bi ogrožali svobodo izražanja, z druge strani pa so se vrstili pozivi, da je zadnji čas za zaščito avtorskih pravic.

Večina slovenskih evropskih poslancev je glasovalo proti direktivi. Med drugimi Tanja Fajon (S&D/SD), ki je v izjavi ocenila, da je bil torek "žalosten dan za svobodo interneta". Izrazila je tudi nezadovoljstvo, da v parlamentu niso glasovali o dopolnilih k členom, ki so naleteli na največ kritike. Gre za sporna 11. in 13. člen (po novem 15. in 17. člen).

Direktive ni podprl niti Igor Šoltes (Zeleni), ki je podobno kot Fajonova izrazil nezadovoljstvo, da se ni glasovalo o dopolnilih. Kot je ocenil na razpravi po glasovanju, predstavlja direktiva resno grožnjo, da bo zadušila ustvarjalnost, ki jo Evropa potrebuje. Proti so danes glasovali še vsi trije poslanci iz vrst SDS - Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver. V njihovi politični skupini Evropski ljudski stranki (EPP) so sicer direktivo večinsko podprli.

So pa iz slovenskih vrst direktivo podprli Lojze Peterle (EPP/NSi), Franc Bogovič (EPP/SLS) in Ivo Vajgl (Alde/DeSUS). Bogovič je direktivo podprl že na razpravi. Med drugim je dejal, da v direktivi pravici do svobode govora na internetu in zaščite avtorske vsebine nista izključujoči, ampak da se je našel kompromis. Vajgl pa je za STA pojasnil, da je po tehtnem premisleku ocenil, da bi odlaganje sistemske ureditve tega področja lahko prineslo več škode kot sprejetje zakonodaje s pomanjkljivostmi, ki se jih lahko popravi.

Slovenski avtorji glede direktive držijo skupaj in so njeno sprejetje s strani Evropskega parlamenta pozdravili. Direktor zavoda Aipa Gregor Štibernik se je v imenu avdiovizualnih avtorjev zahvalil vsem, ki so glasovali za direktivo in za kreativno Evropo, predstavnik likovnikov Aleš Sedmak je opomnil, da je na medmrežju nujno treba vzpostaviti ravnovesje in zagotavljati avtorjem nadomestilo za rabo avtorskih pravic, predstavnik književnikov in založnikov Luka Novak (Sazor) pa je presodil, da je s sprejetjem direktive "končno prišlo do tega, da se bo internet začel urejati tudi z vidika avtorskega prava in da ne bo več vladal neke vrste Divji zahod, kjer vsak dela, kar hoče in za uporabno avtorskih vsebin ne plača nič".

Predstavnik glasbenih avtorjev in fonogramske industrije Dario Rot je za STA dejal, da je bil dan pomemben za vse imetnike pravic, avtorje, glasbenike, saj bo prinesel velike spremembe v digitalnem okolju v vsej Evropi, prav tako so sprejem direktive pozdravili v Društvo novinarjev Slovenije "Po več kot desetletju brezplačnega izkoriščanja avtorsko zaščitenih del na internetu je sprejeta regulacija, ki bo ustvarjalcem zagotovila pravično plačilo za uporabo njihovih del. Direktiva vsebuje pomembne določbe za kreativno in medijsko industrijo ter avtorje," je za STA sporočila predstavnica društva Špela Stare.

Manj navdušeni so kritiki direktive. Direktorica Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič je opomnila, da je bilo med odločanjem o tem, ali bi glasovali o sprejetju direktive kot celote ali pa bi jo vendarle še popravljali z amandmaji, le pet glasov razlike, kar se ji zdi precej povedno. Z izglasovanjem direktive sta bila tako sprejeta tudi sporna nekdanja 11. in 13. člen, na katera so ves čas opozarjali kritiki direktive, in naj bi po predvidevanjih poznavalcev področja prinašala dolgoročne negativne posledice.

Pri Piratski stranki Slovenije, ki je v soboto organizirala protest proti direktivi, so njeno sprejetje označili za katastrofo. Pirati menijo, da odločitev evropskih poslancev vodi v opustitev interneta kot največjega spodbujevalca razvoja v zgodovini. Sobotni protest so podprli v stranki Levica, kjer so v odzivu zapisali, da smo zabeležili "temen dan za internet". "Kratko bomo potegnili vsakdanji uporabniki in mali ustvarjalci, svetovni splet pa bo postal še bolj nadzorovan in monopoliziran," so opozorili.

Direktiva je del reforme avtorskega prava v EU, ki bi bila prilagojena digitalni dobi, v kateri glavni dostop do ustvarjalnega dela in novinarskih člankov predstavljajo ponudniki, ki omogočajo pretakanje glasbe s spleta, platforme z videom na zahtevo, agregatorji novic in plaftorme, ki uporabnikom spleta omogočajo nalaganje vsebin.

Z namenom, da bi spodbudila razvoj kreativnih industrij v Evropi, jo je Evropska komisija predlagala septembra 2016. Po več kot dveh letih dopolnjevanj in prilagajanj so Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija februarja letos dosegli načelno politično soglasje glede ureditve avtorskih pravic v času globalnih komunikacijskih omrežij.