STA novice / Prihajajo novosti na področju kmetijske zemljiške politike (tema)

Osnutek novega krovnega zakona na področju kmetijske zemljiške politike prinaša spremembe treh zakonov, katerih vsebine so medsebojno povezane: o kmetijskih zemljiščih, o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

"Te zakonske spremembe so usmerjene v možnost strukturnih sprememb slovenskega kmetijstva, v možnost generacijske prenove, kjer pomembno mesto pri določenih prednostnih redih dajemo mladim kmetom. Prednost dajemo tistim, ki na kmetijskih zemljiščih dejansko pridelujejo hrano in prispevajo k dvigu samooskrbe, s predvidenimi spremembami olajšamo možnost do zakupa ali nakupa kmetijskih zemljišč," je prejšnji teden ob predstavitvi predlaganih zakonodajnih sprememb, ki so tudi sestavni del na novo pripravljenega strateškega načrta razvoja kmetijstva po letu 2021, pojasnila Pivčeva.

Na področju zakona o kmetijskih zemljiščih s predlogom med drugim lokalnim kmetom omogočajo prodajo kmetijskih zemljišč na način neposrednega dogovora med prodajalcem in kmetom brez odobritve posla na upravni enoti. Prodajna pogodba se sklene le s kmetom, ki ima stalno prebivališče ali sedež v isti ali sosednji občini, v kateri se nahaja zemljišče, vsaj pet let pred sklenitvijo pogodbe, pri tem pa ta ali nosilec kmetije ali namestnik nosilca, ali je mladi kmet, ali ima v upravljanju najmanj šest in največ 80 hektarjev - potrebno je sicer izpolniti le enega od omenjenih pogojev.

Pri postopkih, ki potekajo preko oglasne deske, se po ministričinih pojasnilih predlaga spremembe vrstnega reda predkupnih upravičencev - na prvem mestu je solastnik (pri tem se izenačujeta statusa kmeta in pravnih oseb), sledijo sklad kmetijskih zemljišč, nosilec kmetijske gospodarstva, ki je mejaš, mladi kmet, nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima v upravljanju najmanj šest in največ 80 hektarjev ...

Predlagan je dvig višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča za 100 odstotkov glede na dosedanjo ureditev, poleg tega se razširi obveznost plačila odškodnine tudi za kmetijska zemljišča, ki imajo boniteto od 35 do 50 točk (trenutno se odškodnina odmerja le za zemljišča bonitete višje od 50).

Predvidene so spremembe pri zagotovitvi nadomestnih kmetijskih zemljišč, ko se načrtuje pomembne infrastrukturne in energetske objekte, opredeljuje se pravica do neposrednega zakupa ali nakupa tistim, ki jim je bila bodisi odkupljena pravica ali so bili razlastninjeni. Če do menjave ne pride, se lastniku daje možnost, da v petih letih kupi ali zakupi kmetijska zemljišča v državni lasti na območju iste upravne enote, a največ do površine, ki jo je izgubil.

Predlaganih je še nekaj manjših sprememb, npr. evidenca o sklenjenih pravnih poslih se prenaša na upravne enote, črtanje omejitev pri prometu z zaščitenimi kmetijami, kjer se olajšuje promet, razen v primerih dedovanja.

Na področju urejanja zakupa državnih kmetijskih zemljišč, nad katerimi bdi sklad kmetijskih zemljišč, se predlaga nov prednosti red upravičencev - na prvem mestu je mladi kmet, sledijo nosilec kmetijskega gospodarstva (fizična ali pravna oseba), ki ima v upravljanju najmanj šest in največ 80 hektarjev, ali stalno prebivališče ali sedež v isti ali sosednji občini najmanj pet let, ali je vpisan v register kmetijskih gospodarstev vsaj pet let.

Osnutek predvideva spodnjo mejo zakupa, ki ne sme biti krajša kot 10 let, razen za trajni nasad, kjer se doba zakupa določi glede na amortizacijsko dobo trajnega nasada. Če želi zakupnik na kmetijskem zemljišču postaviti trajni nasad mora predhodno pridobiti soglasje sklada.

Predviden je maksimalni zakup kmetijskih zemljišč v državni lasti za fizične in pravne osebe na največ 100 hektarjev. Za tiste, ki imajo od sklada v zakupu več kot 100 hektarjev zemlje, je pri podaljševanju zakupne pogodbe predviden postopen odvzem; najprej pet odstotkov površin v zakupu, čez 10 let sedem odstotkov in čez nadaljnjih 10 let še 10 odstotkov zakupljenih površin.

"Brez tovrstne spremembe ne moremo razmišljati niti govoriti o strukturnih spremembah v slovenskem kmetijstvu, niti o tem, da želimo spodbujati generacijsko prenovo," je poudarila ministrica in spomnila, da zdaj omogoča zakup skoraj do smrti.

S področja zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev pa želijo s predlogom status zaščitene kmetije v pravnih poslih med živimi odpraviti, sodišče pa bi preverjalo status zaščitene kmetije le še v postopkih dedovanja oz. zapuščinskih postopkih.

Ministrstvo je poleg omenjenega pripravilo tudi povsem nov osnutek zakona o zagotavljanju zemljišč za namene izvajanja raziskovalnih in izobraževalnih procesov s področja kmetijstva in gozdarstva. Ta določa pravico javnih raziskovalnih in izobraževalnih zavodov do brezplačnega upravljanja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v obsegu, potrebnem za izvajanje pedagoških procesov. V kakšnem obsegu se bo zemljišča prenašalo bo uredil pravilnik, ki ga bo pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, pravilnik pa se bo preverjal in obnavljal vsakih pet let, je še povedala Pivčeva.

Omenjeni zakoni so v javni obravnavi do konca maja.