STA novice / Ustavno sodišče lani rešilo več zadev, a se število nerešenih povečuje

Knez pozitivno gleda na opravljeno delo v minulem letu ljub povečanju števila nerešenih zadev. Kot je povedal na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila o delu ustavnega sodišča v letu 2018, so lani rešili za skoraj četrtino več zadev. Slednje Knez pripisuje predvsem temu, da so v letu 2017 in 2018 zapolnili vsa delovna mesta svetovalcev, prav tako vsa druga razpoložljiva delovna mesta. Po začetnem uvajanju je hitreje začela delati tudi nova sestava ustavnega sodišča. Po Knezovih besedah namreč ne gre zanemariti, da sta bili v letih 2016 in 2017 zamenjani dve tretjini ustavnih sodnikov.

Celotno ustavno sodišče po oceni predsednika trenutno deluje, kolikor je mogoče optimalno in hitro. "Imam občutek, da lahko v tem tempu tudi nadaljujemo, je pa to hud tempo, ki se kaže kot delo skozi vse dni in celodnevne plenume," je dejal. Da bi delali hitreje, so uvedli tudi prakso, da so seje ustavnega sodišča na 14 dni. S tem želijo ustavnim sodnikom dati več časa, da se posvetijo tudi svojim zadevam. Če se bo praksa izkazala kot dobra, jo bodo nadaljevali, je dejal.

Se pa na ustavnem sodišču že nekaj let povečuje število nerešenih zadev. Konec leta 2018 je imelo tako sodišče v delu 2084 zadev, kar po Knezovih besedah pomeni, da bi za njihovo rešitev potrebovali dve leti, če ne bi prejeli nobene nove zadeve. Najstarejši zadevi pa sta iz leta 2014.

Po besedah predsednika sodišča se število nerešenih zadev povečuje tudi zato, ker se od leta 2016 povečuje število na novo prejetih zadev. Samo lani so namreč na novo prejeli 1533zadev, kar je za 14,9 odstotka več kot leto prej. Najbolj se je povečalo število ustavnih pritožb, in sicer za 16 odstotkov, manj pa število zahtev za presojo ustavnosti zakona, in sicer za 4,5 odstotka.

Zahteve za presojo zakonov so najpogosteje vlagala sodišča (predvsem vrhovno sodišče), ki so se v samem postopku srečala z vprašanjem ustavnosti predpisa. Po besedah generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastiana Nerada se slednje dogaja vse pogosteje, kar se mu zdi dobro, saj kaže na to, da so sodišča vse bolj senzibilna.

Med napovedmi, katere aktualne zadeve bi lahko kmalu rešilo ustavno sodišče, je Knez navedel zahtevo za presojo ustavnosti zakona o tujcih, ki jo je zahteval varuh človekovih pravic, o tem pa bi lahko ustavni sodniki glasovali še v tem ali prihodnjem mesecu, in zadevo, povezano s tretjo razvojno osjo.

Po besedah predsednika ustavnega sodišča se bodo trudili tudi kmalu odločiti o predlogu, naj ustavno sodišče samo določi izvajanje odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Ali bi lahko ustavni sodniki o omenjenem predlogu odločili še pred začetkom novega šolskega leta, si Knez ni upal napovedati, je pa sodnika poročevalca prosil, naj na zadevi intenzivno dela, ker se zaveda, da si javnost želi čim prejšnje odločitve.

Komentiral je tudi vprašanje sprememb volilne zakonodaje, kar je državnemu zboru naložilo ustavno sodišče. O konkretnih rešitvah se pri tem ni želel izrekati, se mu pa zdi smiselno, da politika razmišlja širše kot le o spremembi volilnih okrajev. Na vprašanje, ali bi bile volitve neustavne, če DZ prej v dveh letih ne bi spremenil zakonodaje, se ni želel izrekati, gre pa po njegovem mnenju za vprašanje, ki ni tako enoznačno.