STA novice / Po pozivu odbora DZ občutno zmanjšali stroške za reševanje prostorske problematike v zaporih

Parlamentarni odbor za pravosodje je na seji ob obravnavi predloga rebalansa proračuna za letos s sklepom ministrstvu za pravosodje predlagal, da ponovno preuči upravičenost višine načrtovanih sredstev za gradnjo moškega zapora v Dobrunjah ter adaptacijo in širitev ženskega zapora na Igu.

Kot je uvodoma pojasnila državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Dominika Švarc Pipan, so s predlogi projektantov uspeli trenutno predvidene stroške za projekt na Igu zmanjšati za okoli 20 odstotkov. To so po njenih besedah med drugim dosegli s preoblikovanjem, racionalnejšo izrabo večjih celic, zmanjšanjem sob za obiske, manj zahtevnimi posegi v okolico in drugimi prilagoditvami. Vrednost celotne investicije je sicer ocenjena na 44,8 milijona evrov.

Kljub precejšnji možni optimizaciji - zmanjšanju površine za okoli 2000 kvadratnih metrov - pa se ohranja kapaciteta zapora, v katerem bo lahko po prenovi nameščenih 140 zapornic, so članom odbora pojasnili projektanti iz družbe Void arhitektura.

Izgradnja moškega zapora v Dobrunjah, katerega vrednost je ocenjena na okoli 73 milijonov evrov, je trenutno še v fazi idejne zasnove, zato po besedah Švarc Pipanove "groba ocena prihrankov še ni mogoča, pričakujemo pa zmanjšanje za okoli 10 odstotkov". Kot so pojasnili projektanti iz arhitekturnega biroja Arhitekti Počivašek Petranovič, lahko to med drugim dosežejo predvsem z zmanjšanjem kvadrature različnih prostorov.

"Kar bi si želeli dobiti, so predračuni stroškov s popisi del," pa je v razpravi po predstavitvi projektov poudarila poslanka LMŠ Nina Maurovič, ki je ocenila, da je še vedno ogromno neznank.

Poslanka SDS Alenka Jeraj, ki prihaja z Iga, sicer razume in se zaveda, da je zapore treba širiti in urediti, a ima težave z lokacijo tamkajšnjega ženskega zapora. Kritična je bila tudi do po njeni oceni zelo visoke vrednosti investicije, ki da se lahko ob morebitnih arheoloških delih še podraži.

"Podpiramo, da se zvišujejo standardi v svetu. Želimo si, da bi se strogo upoštevali, vendar ne več kot to. Želimo si optimalnih zaporov, zgrajenih racionalno in brez razkošja," je poudarila vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper, ki je zadovoljna z ocenjenim skoraj 16 milijonskim prihrankom.

Po njeni oceni je bilo absolutno nujno, da se je še enkrat preverilo, kje so možne racionalizacije projektov. Kot je dejala Kociprova, težko opravičimo, da se da toliko denarja za zapore, ni pa denarja za druge pomembne stvari. "Prvostopenjska sodišča že leta opozarjajo, da nimajo dovolj prostorov. Koga bomo sploh zapirali v te zapore, če ne moremo izpeljati glavnih obravnav, na katerih bi procesirali postopke," je ilustrirala druge potrebe v pravosodju.

Tudi Karla Urh (LMŠ) se je strinjala, da je k stvari treba "pristopiti v normalnih okvirjih" in pametno razpolagati s sredstvi.

Poslanec SMC Jani Möderndorfer pa je zadovoljen, da "po stotih letih končno investiramo v zapore". Po njegovi oceni je to tudi prvi korak k resni urbanizaciji zaporov in ureditvi delovnih razmer za zaposlene. Poudaril je, da izvršna oblast prevzema odgovornost, da bo investicija izpeljana tako, kot je treba.

Švarc Pipanova je ob tem napovedala, da si bodo na ministrstvu prizadevali za smotrno porabo javnega denarja in transparentnost projektov, ki so jih sicer "podedovali" iz prejšnjih mandatov.