STA novice / V Mariboru izmenjava stališč o osnutku energetskega in podnebnega načrta

"Področje oskrbe z električno energijo je predstavljeno dokaj enostransko. V ospredju je predvsem prenos energije. Ta je gotovo pomemben, a distribucija električne energije je gotovo vsaj tako pomembna, že zato ker je uporabnikom najbližja," je v uvodnem predavanju povedal predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič.

Spomnil je, da bodo vsa električna vozila, toplotne črpalke in velika večina obnovljivih virov priključena na distribucijsko omrežje, zato mora biti to sposobno prenesti takšne obremenitve. "Od jakosti, robustnosti in naprednosti elektrodistribucijskega omrežja je odvisna sposobnost prehoda v nizkoogljično družbo. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt bi to moral upoštevati," je prepričan.

Opozoril je, da se pri načrtovanju ukrepov ne sme spregledati energetske revščine, saj ta pomembno vpliva na oskrbo z energijo. "Ob nedavni krizi so ljudje tudi zaradi strahu pred energetsko revščino spremenili vir ogrevanja. V največ primerih je šlo za uporabo neprimerno kondicioniranih drv v neprimernih kuriščih, kar je imelo negativne posledice za zdravje ljudi in okolje," je navedel.

Direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Andrej Tumpej je opozoril, da je za investicije v energetiki nujno doseganje konsenza z varstvom okolja. "Vsi naši projekti, še posebej vezani na obnovljive vire, so vezani na okolje. Če tu ne bomo našli nekega konsenza z okoljem, na primer pri umeščanju novih obnovljivih virov v prostor, kot so vetrne elektrarne in hidroelektrarne, bo zopet vse ostalo le želja na papirju, naša prihodnost pa ne bo svetla," je povedal za STA.

Direktorica Energetske agencije za Podravje Vlasta Krmelj, sicer županja Občine Selnica ob Dravi, je načeloma zadovoljna s predlaganim osnutkom, saj ima ambiciozne cilje, a si želi oprijemljivejših ukrepov, da bodo lokalne skupnosti lažje uresničevale načrt. "Če so državni dokumenti konkretnejši, lahko bolj operativno pripravljamo dokumente za občine ali podjetja. Le tako se lahko premaknemo naprej, drugače pa ostane vse na papirju," je dejala.

Po njenih ocenah bo v prihodnosti treba dajati mnogo več pozornosti podnebnim spremembam. "Pripravljeni dokument daje večji poudarek področju energetike. Na terenu pa ugotavljamo, da bo v prihodnosti treba dati večji poudarek podnebnim spremembam," je dejala. "Na primer promoviramo male hidroelektrarne, a ko je suša, je zanje premalo vode, ko je dež, pa nam elektrarno zalije in ne more obratovati. Podobno je z vetrnicami, saj ali sploh ni vetra ali pa nam ta podira stvari. V zadnjem času imamo toliko vetroloma, da moramo imeti strategijo, kako bi to lesno biomaso uporabili. Prav podnebne spremembe so tiste, ki bodo narekovale, kaj sploh bomo v energetiki lahko počeli," je prepričana.

Več "konkretnega" in s tem uresničljivega v osnutku nacionalnega energetskega in podnebnega načrta pogreša tudi predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) Karel Lipič. "Dokument bi bilo treba pripraviti bolj konkretno, z nosilci, z roki, z odgovornostjo. Bojim pa se, da smo vanj zapisali marsikaj, kar bo težko uresničljivo," je dejal.

V vsakem primeru bilo po njegovih ocenah treba najprej sprejeti nacionalni program okolja. "Dobro je, da odpiramo to razpravo, a bi se morali najprej marsikaj dogovoriti. Brez diskusije med stroko, domačo in tujo, kaj hočemo v Sloveniji, bomo težko pisali takšen načrt, kot je nacionalni energetski in podnebni načrt. V pisarni ga je lahko narediti, ko pridemo v realnost, pa bomo ugotovili, da marsikaj od tega, kar smo zapisali, ni uresničljivo," je dodal.

Osnutek celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z medresorsko delovno skupino, je v fazi predhodnega posvetovanja do 8. aprila. Med drugim predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 za 15 odstotkov glede na leto 2005.