STA novice / Predlogu za ureditev dodatka za stalnost za gasilce podpora odbora DZ

Državni sekretar z ministrstva za obrambo Miloš Bizjak je uvodoma pojasnil, da s predlagano dopolnitvijo zakona vlada izpolnjuje zavezo iz januarja lani podpisanega stavkovnega sporazuma. Dodatek za stalnost za poklicne gasilce urejajo tako, da bo položaj poklicnih gasilcev primerljiv z drugimi uniformiranimi poklici, kot so policisti, pripadniki stalne sestave Slovenske vojske in pooblaščene uradne osebe po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij.

Gasilci namreč po veljavni ureditvi dobijo ta dodatek po desetih letih dela, ostali primerljivi poklici pa po petih. Predlog zakona tako določa, da poklicnim gasilcem, ki v skladu s sistemizacijo delovnih mest opravljajo operativne naloge gasilstva, pripada za vsako začeto leto dela na taki dolžnosti nad pet let dodatek za stalnost. Hkrati pa se s predlogom določa, da se javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v poklicno gasilsko enoto, za določitev dodatka za stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka za stalnost.

Predlog zakona je v postopek vložila že prejšnja vlada marca lani, a do njegove obravnave v prejšnjem sklicu državnega zbora ni prišlo, zato ga je sedanja vlada vložila ponovno. Poklicni gasilci pa bodo upravičeni do poračuna nastale razlike pri izplačilu dodatka od 1. januarja 2018.

Parlamentarna zakonodajno-pravna služba je izpostavila vprašanje skladnosti z ustavnim načelom enakosti, ko bi morali enake položaje obravnavati enako. Kot je opozorila, se namreč v nasprotju s sedanjo enotno ureditvijo za vse javne uslužbence na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali so razporejeni na opravljanje takih nalog v Civilni zaščiti, dodatek za stalnost zdaj drugače ureja le za poklicne gasilce, pa še med njimi ne za vse. Poleg tistih v poklicnih enota so namreč poklicni gasilci tudi v jedrih prostovoljnih enot ter v določenih gospodarskih družbah.

Bizjak je v odgovoru na očitke poudarili, da gre za izpolnitev zaveze iz stavkovnega sporazuma in da je nemoteno izvajanje gasilske službe v javnem interesu. Predlagana rešitev pa sledi stavkovnemu sporazumu. Poleg tega so po navedbah ministrstva za obrambo poklicni gasilci veliko bolj primerljivi z ostalimi uniformiranimi poklici kot pa z javnimi uslužbenci na področju zaščite in reševanja, ki niso v stalni operativni pripravljenosti.

Po besedah sekretarja Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Davida Švarca je predlagani zakon v tem trenutku edina možnost, "da bo po 13 letih odpravljena krivica, ki so je deležni poklicni gasilci". So pa po njegovih besedah v sindikatu za enak status vseh poklicnih gasilcev.

Odbor je predlagani zakon podprl brez glasu nasprotovanja. Podporo mu je izrazil tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, ki je menil, da so zajeti tudi gasilci v poklicnem jedru prostovoljnih gasilskih enot. "Vsaj tako bi moralo biti," je dejal.

Podpredsednik Skupnosti občin Slovenije Marjan Kardinar pa je opozoril na vprašanje financiranja, ki bo bremenilo občine. Po njegovih besedah bi morali skrb za gasilstvo obravnavati kot skupno nalogo. Sprejem zakona bo imel finančne posledice za občine, v katerih so organizirani javni zavodi na področju poklicnega gasilstva. Za vseh 14 zavodov na področju gasilsko-reševalne dejavnosti so te po besedah državnega sekretarja na letni ravni ocenjene na približno 144.500 evrov.

Sredstva za leto 2019 naj bi bila zagotovljena, za leto 2018 pa naj bi bilo treba zagotoviti dodatna sredstva. Člani odbora so zato soglasno sprejeli dodatni sklep, s katerim odbor vladi predlaga, da preuči možnosti refundacije finančnih sredstev občinam, ustanoviteljicam poklicnih gasilskih enot, za izvedbo obveznosti, ki jim bodo za leto 2018 naložene z zakonom.

Sicer pa se je odbor danes seznanil tudi s končnim poročilom o delovanju Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic prve svetovne vojne. Glede pobude Žana Mahniča (SDS) za terensko sejo odbora, na kateri bi se seznanili s situacijo glede osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku, pa so sklenili, da si bo odbor ogledal vadišče na Počku, po pridobitvi izsledkov okoljskega in drugih monitoringov ter poročil ministrstev za obrambo in za okolje in prostor pa bodo v prostorih državnega zbora sklicali sejo odbora.