STA novice / Vlada sprejela usmeritve glede izvoza in privabljanja naložb (dopolnjeno)

Ključni izzivi izhajajo iz dejstva, da izvoz predstavlja 80 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), da je pri tem 80 odstotkov izvoza ustvarjenega v Evropi, od tega polovica v krogu 500 kilometrov, in da več kot polovico vsega izvoza ustvari 100 podjetij.

Tako želijo izvoz diverzificirati in povečati število izvoznikov, predvsem k temu spodbuditi več malih in srednje velikih podjetij, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti.

Prioritetni izvozni trgi so Nemčija, Avstrija, Švica, Italija in Francija, višegrajska skupina (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska) ter države na Balkanu (Hrvaška, BiH, Srbija in Severna Makedonija), od oddaljenih držav pa tudi ZDA in Kitajska.

Na širšem seznamu prioritetnih trgov pa so Rusija, Velika Britanija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, Ukrajina, Združeni arabski emirati, Romunija, Bolgarija ter Švedska, Finska, Norveška in Danska, kaže sporočilo po seji vlade.

Ob tem nameravajo tudi nadaljevati s privabljanjem tujih neposrednih investicij in zmanjšati zaostanek glede tega za drugimi evropskimi državami.

Cilji so povečanje izvoza za pet odstotkov na leto, kar je, kot je priznal Cantarutti, "kar smel cilj, glede na to, da se že kažejo znaki ohlajanja", povečanje deleža tujih neposrednih investicij v BDP za 0,5 odstotne točke na leto, povečanje dodane vrednosti na zaposlenega za pet odstotkov na leto ter povečanje deleža izvoza malih in srednje velikih podjetij v celotnem izvozu za dve odstotni točki na leto.

Glede na predlog dokumenta, kot je bil objavljen med vladnimi gradivi, je med priložnostmi pri internacionalizaciji izpostavljena specializacija v tržnih nišah z visokotehnološkimi proizvodi in storitvami, kot so pametne tovarne, e-mobilnost in robotizacija. Ciljni sektorji so vozila, električna in elektronska oprema, stroji in naprave, turizem in transport ter izdelki z najvišjim potencialom rasti.

Pri privabljanju tujih neposrednih investicij se bodo osredotočili predvsem na Nemčijo, Avstrijo in Švico, dodaten angažma je predviden v Italiji, aktivni bodo tudi v ZDA in na Japonskem.

Za izvajanje načrta je za leto 2019 predvidenih 13 milijonov evrov, in sicer devet milijonov za internacionalizacijo (od tega je šest milijonov evropskih sredstev) ter štiri milijone evrov za privabljanje tujih neposrednih investicij.

Cantarutti je povedal, da sprejeti dokument pomeni nadaljevanje dosedanjega dela ministrstev in drugih institucij, ter da skuša to delo še bolje koordinirati in jasno opredeliti naloge posameznih nosilcev.

Slovenski izvoz je lani znašal 30,9 milijarde evrov, kar je 9,2 odstotka več kot predlani. Uvoz se je povečal za 11 odstotkov na 30,6 milijarde evrov. Več kot polovica vse mednarodne trgovine je bilo opravljene z Nemčijo, Italijo, Hrvaško, Avstrijo in Francijo. Slovenija največ izvozi vozil, medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter električnih strojev in naprav, največ pa uvozi vozil, nafte in naftnih derivatov ter električnih strojev in naprav.

Tuje neposredne investicije so konec leta 2017 znašale 13,7 milijarde evrov oz. 5,4 odstotka več kot konec leta 2016. Največ teh investicij je bilo v predelovalni dejavnosti (32,9 odstotka), finančni in zavarovalniški dejavnosti (22,3 odstotka) ter v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.

Neposredne investicije slovenskih podjetij v tujini so konec leta 2017 znašale 5,9 milijarde evrov, kar je 2,9 odstotka več kot konec leta 2016. Slovenska podjetja na tujem največ investirajo v predelovalno dejavnost. Okoli 60 odstotkov teh investicij je bilo na Hrvaškem, v Srbiji, BiH in Severni Makedoniji.