STA novice / Člani odbora za kulturo bi si v prihodnje želeli realnejši NPK

Poročilo o izvajanju NPK v letih 2016 in 2017, ki je nastalo še pod vodstvom ministra za kulturo Dejana Prešička, je uvodoma predstavil v.d. generalnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Bojan Kureš. Dejal je, da poročilo upošteva strukturo NPK 2014-2017, ki je razdeljen na 26 poglavij, v katerih so opredeljeni cilji, ukrepi in kazalniki, ki pričajo o uspešnosti doseganja posamičnih ciljev.

Zadnje poglavje v dokumentu predstavlja povzetek izvajanja programa v celotnem obdobju, vključno z vsebinskimi področnimi ocenami, žal pa po besedah Kureša metodologija priprave ni bila zasnovana tako, da bi vključevala natančno finančno vrednotenje predvidenih ukrepov, kar onemogoča tudi oceno finančne realizacije celotnega NPK. To so kot slabost poročila izpostavili tudi nekateri člani odbora.

Kureš je dodal, da NPK 2014-2017 vsebuje 156 ciljev, za izvedbo katerih je bilo predvidenih 288 ukrepov in 454 kazalnikov. Kot piše v dokumentu, je bilo v obdobju 2014-2017 izvedenih nekaj čez 70 odstotkov ukrepov, in sicer 24 odstotkov v celoti, 19-odstotkov večinoma in 30 odstotkov deloma.

Temu, da ukrepi iz NPK 2014-2017 niso bili izvedeni v celoti, je po besedah sekretarja v glavnem botrovalo to, da za izvedbo ukrepa ni bilo ustreznih pravnih podlag oziroma, da za izvedbo ukrepa niso bila zagotovljena dodatna finančna sredstva. To je najbolj prizadelo ukrepe s področji kulturne dediščine, knjižnične dejavnosti in arhivov, samozaposlene ter mednarodno dejavnost.

Kot je vlogi poslanke dejala siceršnja predsednica odbora za kulturo Violeta Tomić (Levica), se ta hip "počutijo kot sirote Jerice", saj v obdobju po odstopu ministra Prešička in v čakanju na novega potencialnega kandidata za ministra nimajo sogovornika. Sicer so v času izvajanja zadnjega NPK večkrat zaznali pomanjkanje dialoga s samim odborom, s posebej oblikovanimi delovnimi skupinami, ki so brezplačno proizvedle številne, na koncu neupoštevane predloge, pa tudi s samimi kulturniki. Želijo si, da bi do že večkrat obljubljenega dialoga v prihodnje tudi resnično prišlo: "Upam, da bo kmalu na drugi strani minister, ki bo slišal, razumel in doumel, kaj govorimo."

Kureš je dejal, da je pred novim vodstvom izziv priprave novega, tokrat osemletnega NPK, ki so ga na ministrstvu pod Prešičkom že začeli osnovati, prav tako bo nova garnitura odločila, ali bo v nadaljnji postopek posredovala že pripravljen zakon o medijih. Kmalu pa bo na vladi tudi t.i. zakon o kulturnem evru. Odbor podpira čimprejšnji sprejem teh dokumentov.

S poročilom se je sicer že v začetku januarja seznanila komisija DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Predsednik komisije Branimir Štrukelj je danes opomnil, da NPK ni bil uresničen predvsem na področjih investicij, kjer je bilo za infrastrukturo javnih kulturnih objektov in vzdrževanje kulturnih spomenikov v državni lasti namenjenih le 8,5 milijona evrov. Člani odbora so večkrat omenili tudi, da bi morala biti Slovenija drznejša pri črpanju evropskih sredstev.

Pričakovanje komisije in tudi članov odbora za kulturo je, da bo vlada izpolnila koalicijsko zavezo o dvigu sredstev za kulturo na 0,5 odstotka BDP do konca mandata. Prav tako pa so si edini, naj ministrstvo k pripravi novega NPK pristopi sistemsko ter jasno opredeli merila in prioritete ter določi cilje, ki bodo v načrtovanem proračunskem obdobju tudi dejansko uresničljivi.

Med gosti odbora je bila predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, ki je dejala, da je poročilo skrbno zapisano in vključuje veliko primerov dobre prakse na področju kulture, težavo pa člani sveta prepoznavajo v tem, da je razkorak med kulturno politiko in tem, kar se je resnično zgodilo v minulem obdobju, zares velik - v negativno smer. Zato v prihodnje priporočajo, da so poslanci o teh odstopanjih vsako leto obveščeni, da lahko pride do revizije dokumenta in se ga nato usklajuje s finančnimi viri.