STA novice / EU neenotna glede odprave soglasja pri odločanju o davkih (dopolnjeno)

Finančni ministri EU so danes v Bruslju prvič razpravljali o občutljivem vprašanju reforme odločanja o davčnih temah. Izhodišče je predlog Evropske komisije, ki predvideva postopen prehod od soglasja h kvalificirani večini do konca leta 2025. Komisija trdi, da je soglasje politično anahronistično, pravno problematično in gospodarsko neproduktivno.

V luči evropskih volitev se tej razpravi ne moremo izogniti, je pred današnjim zasedanjem izpostavil evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici, ki poudarja, da gre za demokracijo in učinkovitost.

Komisija predlaga postopen prehod od soglasja h glasovanju s kvalificirano večino v štirih stopnjah: v prvi fazi na področju boja proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom, v zadnji fazi pa pri odločanju o ključnih in spornih davčnih projektih, kot sta digitalni davek in skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb.

Odzivi članic so zelo različni. Ključni igralki v EU, Nemčija in Francija, sta predlogu načeloma naklonjeni.

Francoski gospodarski minister Bruno Le Maire deli mnenje komisije in ocenjuje, da bi bilo zanimivo imeti več odločanja s kvalificirano večino na področju davkov, če želimo biti učinkoviti.

Nemški finančni minister Olaf Scholz je izpostavil, da so v procesu odločanja potrebne spremembe. Izpostavil je, da podpira odpravo soglasja tako v zunanji politiki kot na področju davkov, a da je sprejemanje odločitev na evropski ravni smiselno le za nekatera vprašanja, ki jih je še treba opredeliti.

Male članice, na primer Luksemburg in Malta z nizkimi davki, odpravi soglasja nasprotujejo.

Luksemburški finančni minister Pierre Gramegna je danes opozoril, da gre za jedro suverenosti države, zato so ustanovni očetje unije tudi predvideli soglasje pri odločanju o davčnih temah.

Podobno meni malteški finančni minister Edward Scicluna, ki nasprotuje pristopu, po katerem naj bi se zatekli k sili, ko članic ni mogoče prepričati o smiselnosti nekega ukrepa.

Litovski finančni minister Vilius Šapoka je opozoril, da so gospodarske in geopolitične razmere v članicah tako zelo različne, da je pomembno ohraniti prožnost na področju davkov. Sedanji sistem je po njegovem mnenju precej uravnotežen.

Med državami, ki so bolj naklonjene ohranitvi obstoječega sistema, je tudi Slovenija. To je občutljiva zadeva za vsako članico, stališče Slovenije je, da se ohrani trenutni sistem, to je konsenzualni način odločanja o davčnih zadevah, je dejal Bertoncelj. Minister pričakuje še veliko razprave, dogovora na tem področju pa po njegovi oceni ni realno pričakovati.

Slovenija je pri razmišljanjih o spremembah pri glasovanju na davčnem področju previdna, saj spremembe zakonodaje na tem področju praviloma vplivajo na davčne in s tem proračunske prihodke članic. Odločitve kvalificirane večine bi tako lahko imele neposredne javnofinančne učinke na vse članice, pri čemer posamezna država ne bi mogla uveljaviti svojih interesov, so že pred zasedanjem izpostavili na ministrstvu za finance.

Previdnost je danes izpostavil tudi avstrijski finančni minister Hartwig Loger. Meni, da je o nekaterih, na primer administrativnih vprašanjih mogoče odločati s kvalificirano večino, a da je pri temeljnih davčnih temah potrebna previdnost.

Septembra lani je komisija predstavila tudi predlog za premik od soglasja h kvalificirani večini pri odločanju o nekaterih temah v evropski zunanji politiki.

Predlogi za odpravo soglasja so sicer doslej vselej sprožali burne odzive, zlasti med malimi članicami, ki se bojijo, da bi s tem izgubile že tako omejen vpliv na odločanje v uniji.