STA novice / Državni zbor ratificiral pristopni protokol Severne Makedonije k Natu (daljše)

S tem je Slovenija kot druga članica Nata po Grčiji ratificirala protokol. Zakon bo stopil v veljavo 15. dan po objavi v uradnem listu.

Večina poslanskih skupin, tako vladnih strank kot opozicijskih SDS in NSi, je v predstavitvi stališč napovedala podporo zakonu kot prispevku stabilnosti in varnosti tako v Severni Makedoniji kot širši regiji Zahodnega Balkana in Evrope. Poslanski skupini Levice in SNS pa sta napovedali glasovanje proti zaradi nasprotovanja Natu kot imperialistične organizacije oziroma mnenja, da članstvo v zavezništvu ni v interesu makedonskih državljanov.

Matej Tašner Vatovec je v imenu poslanske skupine Levice izpostavil, da je ratifikacija protokola v neposrednem nasprotju z voljo makedonskih državljanov, ki so jo izkazali s slabo udeležbo na referendumu o prespanskem sporazumu in kot taka tudi nelegitimna. Menijo, da je bil prespanski sporazum, s katerim se bo Makedonija preimenovala v Severno Makedonijo, izsiljen. Opozoril je na zvišanje izdatkov za orožje s članstvom v Natu, ki ne vodijo v blaginjo, ampak nerazvitost, češ da je izvažanje demokracije v Natu sopomenka za širjenje interesov njenih izvoznikov.

Zmago Jelinčič pa je bil v imenu poslanske skupine SNS najprej kritičen, ker da se izredna seja sklicuje "po diktatu ZDA" zaradi ratifikacije protokola, ni pa pomemben spor z Italijo po nedeljskih dogodkih v Bazovici. Tudi v SNS so mnenja, da je bil prespanski sporazum izsiljen, menijo celo, da pomeni izguba imena države Makedonije začetek konca te države, ki da je v desetih letih ne bo več.

Zunanji minister Miro Cerar je v imenu vlade, ki je v DZ vložila predlog zakona, uvodoma izpostavil, da želi z ratifikacijo pristopnega protokola le nekaj dni po dokončni uveljavitvi prespanskega dogovora in nekaj dni po podpisu pristopnega protokola na sedežu Nata v Bruslju, Slovenija podati "močno sporočilo podpore Severni Makedoniji".

Izpostavil je, da je Slovenija bila in ostaja prijateljica Severne Makedonije, da aktivno podpira njeno pot v EU in Nato, tudi z vodenjem Natove povezovalne pisarne v Skopju, slovensko veleposlaništvo v Skopju pa kot Natovo kontaktno veleposlaništvo. Spomnil je, da Slovenija nudi državi strokovno pomoč in podporo tudi v reformnem procesu v okviru približevanja Natu kot tudi pomoč, "ki vodi k pričakovanem junijskem začetku pogajanj za članstvo v Evropski uniji".

Dodal je, da je Slovenija tradicionalna in odločna podpornica politike odprtih vrat in zagovornica evroatlantske integracije držav Zahodnega Balkana. Perspektiva članstva v EU in Natu prispeva k napredku, varnosti, blaginji in stabilnosti regije in tudi zato si je Slovenija vseskozi močno prizadevala za čimprejšnji sprejem Severne Makedonije v Nato, je dejal. Današnji dan je izpostavil kot začetek novega obdobja sodelovanja med državama v zavezništvu.

Poslanske skupine, z izjemo omenjenih dveh, so večinoma svojo podporo ratifikaciji utemeljile s podobnimi razlogi, pri tem pa izpostavljale tudi pomen tega, da Slovenija protokol ratificira med prvimi članicami Nata, kot tudi obljubo o nadaljnjem sodelovanju in pomoči Severni Makedoniji pri približevanju evroatlantskim povezavam.

Matej Tonin (NSi) je izpostavljal mir, varovanje svobode ter varovanje načel prava kot cilje Nata ter približevanje držav Zahodnega Balkana EU in Natu označil kot edina, ki lahko zagotovita dolgoročen mir v regiji. Ohranitev miru in stabilnosti v regiji je kot strateška cilja Slovenije med drugimi izpostavil tudi Andrej Rajh v imenu poslanske skupine SAB. Andrej Šircelj pa je v imenu poslanske skupine SDS izpostavil, da so se Makedonci na referendumu odločili za vstop v Nato. Pozval je Skopje, naj izkoristi večje gospodarske možnosti, ki jih z večjo varnostjo in stabilnostjo prinaša članstvo v organizaciji.

Na izredni seji je bil navzoč tudi predsednik makedonskega parlamenta Talat Xhaferi, ki je po njenem koncu nagovoril poslance. V imenu parlamenta in državljanov Severne Makedonije je izrazil hvaležnost za ratifikacijo protokola. "Slovenski narod in Slovenija kot država sta s tem ponovno potrdila prijateljski, a hkrati tudi načelni odnos do Republike Makedonije in njenih državljanov," je dejal. Za dvodnevni uradni obisk v Sloveniji, ki ga je sklenil danes, je dejal, da je potrdil prijateljstvo med državama, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in dejstvu, da si delita temeljne vrednote in načela združene Evrope.

Potem ko je Skopje sklenilo prespanski sporazum z Grčijo in dogovor o prijateljstvu z Bolgarijo, s katerima je preseglo velika zgodovinska antagonizma, je v regiji kot edino odprto vprašanje izpostavil odnose Prištine in Beograda, za katere v Skopju upajo, da se bo dialog obdržal in da se bo to vprašanje čim prej rešilo, ter funkcionalnost oblasti v BiH.