STA novice / DZ sprejel novelo zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank

Kot je v predstavitvi v DZ pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja, bo s poenotenjem pravil v vseh evropskih državah zagotovljena enaka presoja položaja upnikov banke.

"Slednje je pomembno, ker se sredstva upnikov po novih pravilih za reševanje bank lahko uporabijo za kritje izgub banke, vendar le v takšnem obsegu, da bo pri tem upoštevano načelo, da noben upnik zaradi tega ne sme biti na slabšem, kot bi bil v primeru, če bi šla banka v stečaj. To pa je mogoče zagotoviti le tako, da za vse države članice EU veljajo enaka pravila o tem, kako se razvrstijo obveznosti banke za potrebe poplačila upnikov v primeru stečaja banke," je poudaril.

Direktiva določa tudi nov razred dolžniških vrednostnih papirjev banke in njegovo umestitev v hierarhijo obveznosti za potrebe poplačila upnikov.

V hierarhiji obveznosti bank za potrebe poplačila v stečajnem postopku je nov razred dolžniških vrednostnih papirjev uvrščen z vsemi prednostmi ter nezavarovanimi navadnimi obveznostmi banke pred obveznosti iz naslova lastništva temeljnega kapitala. Na predlog Banke Slovenije predlagani zakon uvaja tudi obveznost za banke, da javno objavijo informacije glede svojih izdaj dolžniških vrednostnih papirjev, zlasti njihovo umestitev v hierarhijo obveznosti za potrebe poplačila v stečajnem postopku, je dejal.

"S tem bodo zlasti nepoučeni vlagatelji v dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajateljica je banka, vnaprej seznanjeni z lastnostmi v posameznih vrst dolžniških vrednostnih papirjev, s čimer se zagotavljata večja preglednost in razumljivost pogojev in tveganj, ki so povezana z določenim dolžniškim inštrumentom," je dodal Dragonja.

Razlog za ta predlog so po pojasnilih državnega sekretarja tudi izkušnje iz zadnje sanacije slovenskega bančnega sistema, kjer so se nekateri imetniki vrednostnih papirjev bank, ki so bili prizadeti zaradi ukrepa odpisa teh vrednostnih papirjev, sklicevali na nezadostno informiranje o tveganjih, ki jih je nakup takšnega vrednostnega papirja prinesel.

V predstavitvi poslanskih stališč so podporo zakonu napovedali v večini poslanskih skupin. Poslanec LMŠ Edvard Paulič je ocenil, da je glede na izkušnje iz zadnje sanacije bančnega sistema uvedba večje transparentnosti in informiranja vlagateljev nujno potrebna. Bojana Muršič (SD) je spomnila, da je bančna unija razdeljena na tri stebre in da zadnji, ki naj bi zagotavljal jamstvo za bančne vloge vsem, še ni vzpostavljen, in pozvala k hitrejšim korakom na tem področju.

V SMC po besedah Mateje Udovč podpirajo vse ukrepe za odpornost bančnega sistema in njegovo zadostno kapitalizacijo. V poslanski skupini SAB se jim po pojasnilih Franca Kramarja zdi posebej pomembno, da bodo morale banke vzpostaviti in javno objaviti seznam izdanih dolžniških instrumentov.

Za DeSUS pa je po navedbah Roberta Polnarja ključno, da zakonodaja o reševanju in prisilnem prenehanju bank z dopolnjeno direktivo zasleduje cilj, da stroški pokrivanja izgub in reševanja bank po novih pravilih ne bodo več bremenili javnih sredstev, marveč lastnike bank. V NSi pa po navedbah Jožefa Horvata predlog podpirajo zaradi po njihovi oceni "sprejemljivih" rešitev.

Da zakonu ne bodo nasprotovali, so napovedali v poslanski skupini SDS. Kot je dejal Andrej Šircelj, zakon zagotavlja večjo transparentnost in vnaprejšnjo varnost vlagateljev. Medtem pa so v Levici napovedali, da se bodo pri glasovanju vzdržali, saj da novela zakona vsebuje tako pozitivne kot negativne plati.