STA novice / Vlada sprejela besedilo predloga novele zakona o kazenskem postopku (dopolnjeno)

Predlog po besedah ministrice za pravosodje Katičeve predvsem povzema evropsko direktivo o pravicah žrtev, ki jo mora Slovenija implementirati do aprila letos. Na tem področju po besedah ministrice novela spreminja način obravnavanja žrtev kaznivih dejanj, ki ne bodo več zgolj nekakšna postranska škoda kaznivega dejanja, s katero se bolj ali manj posredno ukvarjajo različni organi v kazenskem postopku, ampak se v ospredje postavlja skrb za njihovo dobrobit in procesne pravice.

Med drugim novela določa obveznost zagotavljanja informacij žrtvam o njihovih pravicah že ob prvem stiku, obveznost izdelave ocene individualne ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti, obveznost zagotavljanja informacij o postopku in zasledovanje minimaliziranja stikov žrtev s storilcem. Novela vzpostavlja tudi sistem pomoči za žrtve, s tem pa tudi temelj za t. i. hišo za otroke. Omogočeno bo tudi snemanje otrok kot prič, da jim v nadaljnjem postopku ne bo treba ponavljati pričanj.

Novela ureja problematiko hrambe gradiv iz uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov, da ne bi prihajalo do njihovega uničenja po preteku dveletnega roka od izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, do česar je na primer prišlo v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi Farmacevtka. "Z novelo se nedvoumno določa, da dvoletni rok pretrga katero koli dejanje državnega tožilca, usmerjeno v pregon, torej ne le vložitev obtožnice, ampak tudi npr. podaja predloga za hišno preiskavo, razpis tiralice ipd.," je ministrica povedala na novinarski konferenci po seji vlade.

Sistematično novela ureja zaseg predmetov, spisov in elektronskih naprav odvetnikov in drugih oseb, če gre za njihovo gradivo, ki vsebuje privilegirano komunikacijo, ureja varovanje novinarjevega vira in omejuje "dolgotrajno in nepotrebno branje dokaznega gradiva na glavnih obravnavah. "Torej nič več bralnih vaj na sodiščih", je povedala Katičeva.

Vlada je z novelo posegla tudi v zlorabe opravičil za udeležbo na sodiščih, in sicer na način, da novela natančneje določa pogoje upravičene odsotnosti na sodnih narokih, "v primeru odsotnosti iz zdravstvenih razlogov pa ureja tudi možnost preverjanja utemeljenosti zdravniških opravičil".

Za olajšanje pregona bančnega kriminala novela prinaša določbo, ki pravnim osebam javnega in zasebnega prava, torej tudi bankam in hranilnicam, omogoča, da lahko v primerih, ko se odločijo naznaniti kaznivo dejanje, skupaj z naznanilom posredujejo tudi zaupne podatke, npr. kreditno oceno.

Za pospešitev postopkov so v predlogu novele določbe, da lahko sodnik odloča o nekaterih zadevah, o katerih je zdaj odločal zunajobravnavni senat (preklic pogojne obsodbe, sprememba varnostnih ukrepov ipd.), in določbe, da lahko tožilec vloži več predlogov za posamezna preiskovalna dejanja pred uvedbo sodne preiskave. Novela tudi poenostavlja možnost pridobitev potrdila, da posameznik ni v kazenskem postopku, za katerega bo mogoče zaprositi tudi po pošti.

Po besedah Katičeve so skušali z novelo reševati le tista najbolj kritična področja in kjer so določbe uspeli uskladiti z vsemi zainteresiranimi, izognili pa so se rešitvam, za katera še ni soglasja, kot je na primer sprememba načina zaslišanj v predkazenskem postopku. To in druga še odprta vprašanja naj bi skušali urejati s še eno novelo.

Je pa v predlogu novele, ki bo zdaj romala v DZ, ostala določba o možnosti uporabe t. i. IMSI lovilcev. Po besedah Katičeve so šli pri tem nasproti policiji, ki opozarja, da v primerjavi z nekaterimi drugimi državami nima dovolj orodij za učinkovit pregon.