STA novice / Po zavrnitvi ločitvenega sporazuma negotovost in želja po urejenem brexitu (zbirno)

Glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier je v razpravi v Evropskem parlamentu v Strasbourgu dejal, da urejen brexit ostaja absolutna prioriteta unije, da pa se tveganje brexita brez dogovora še nikoli ni zdelo večje. Ob tem je izpostavil, da je na potezi britanska stran, da je prezgodaj za oceno posledic glasovanja v Londonu in da ne želi ugibati o različnih scenarijih.

Predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani je izpostavil, kar je v torek dejal tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, da sta v Londonu dve negativni večini - proti dogovoru in proti brexitu brez dogovora, ni pa nobene pozitivne večine. Tudi on je poudaril, da je na potezi London.

Barnier je sicer med drugim ponovil, da se je unija pripravljena pogajati in spremeniti svoja stališča, če bi britanska stran spremenila svoja temeljna pogajalska stališča, kar je sprožilo ugibanja glede možnosti odpiranja ločitvenega sporazuma in politične izjave. Glavni govorec Evropske komisije Margaritis Schinas je v odzivu na ta ugibanja zatrdil, da unija ločitvenega sporazuma ne bo odpirala, a nakazal, da je odpiranje politične izjave mogoče, pri čemer pa mora biti najprej jasno, kaj hoče britanska stran.

Tudi romunska državna sekretarka za evropske zadeve Melania Ciot je v imenu romunskega predsedstva Sveta EU ocenila, da se je z zavrnitvijo ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu verjetnost neurejenega brexita povečala.

Evropski poslanci so v razpravi izpostavljali zmedo in neenotnost v britanski politiki ter ponavljali, da je na potezi britanska stran. Številni so menili, da je čas, da dobijo spet besedo ljudje, in številni so podprli podaljšanje dveletnega roka za brexit, ki se izteče 29. marca.

Slovenskih evroposlancev zavrnitev dogovora o brexitu v britanskem parlamentu ni presenetila. O tem, kaj zdaj, ostaja veliko nejasnosti, poudarjajo. Pri tem si nekateri želijo, da bi Britanci vnovič razmislili glede nadaljevanja brexita, drugi pa menijo, da vračanje v preteklost ni več možno.

Ena redkih, ki po zavrnitvi ločitvenega sporazuma ostajajo optimistični, je nemška kanclerka Angela Merkel. Ta meni, da "je še čas za pogajanja". "Ampak zdaj čakamo, kaj bo predlagala premierka," je dejala Merklova in izrazila veliko razočaranje zaradi odločitve britanskega parlamenta. "Želimo karseda zmanjšati škodo, ki pa bo zaradi izstopa Velike Britanije vsekakor nastala. Zato bomo vsekakor poskušali najti urejeno rešitev," je še dejala.

Predsednik zunanjepolitičnega odbora državnega zbora Matjaž Nemec (SD) je ocenil, da je zavrnitev ločitvenega sporazuma "za nas pomembna šola". "Upam, da bo to pomenilo streznitev v globalnem političnem prostoru," je dejal poslanec. Menil je še, da se je Velika Britanija zdaj znašla v "tragikomični situaciji", kaj bo sledilo, pa je po njegovih ocenah težko napovedovati.

Gospodarstveniki, ki sodelujejo z Veliko Britanijo oz. imajo v družbah prisoten britanski kapital, so po zavrnitvi ločitvenega dogovora z EU ocenili, da brexit ni najhujša grožnja njihovemu poslovanju. Posvarili so, da bi več škode gospodarskim odnosom lahko povzročila politična nestabilnosti v Veliki Britaniji.

Britanska veleposlanica v Sloveniji Sophie Honey pa je gospodarstvenikom na današnjem srečanju zagotovila, da bodo deležni podpore in informacij, ne glede na način izstopa. Veleposlanica pričakuje, da jo bodo ljudje spraševali predvsem, kaj bo v prihodnje. "Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha," je še dejala.

Laburisti so po zgodovinski zavrnitvi dogovora zahtevali glasovanje o nezaupnici vladi, ki bo po napovedih že drevi. Profesor z univerze v Maastrichtu Jure Vidmar pričakuje, da bo vlada glasovanje o nezaupnici preživela. Razlog za zgodovinski poraz premierke Therese May vidi v bojih znotraj konservativcev. "A zanje je rušenje sporazuma eno, rušenje lastne vlade pa nekaj povsem drugega," je menil.

"Če kaj zagotovo poenoti Konservativno stranko in ulstrske unioniste (DUP), je to vodja laburistov Jeremy Corbyn," pa je slikovito ponazoril britanski analitik Tim Oliver z inštituta za diplomacijo in mednarodne študije, ki deluje v okviru londonske univerze Loughborough. Po njegovem je zato treba biti pozoren, kaj bodo storili laburisti, potem ko bodo na glasovanju utrpeli poraz. Pojasnil je še, da laburisti podpirajo nov referendum o brexitu, čemur pa evroskeptik in zagovornik brexita Corbyn ni naklonjen.

Če bo glasovanje o nezaupnici preživela, Mayeva napoveduje, da bo do ponedeljka pripravila alternativni načrt. Po mnenju Vidmarja ji EU vsaj na kratek rok težko ponudi drugačen pravno zavezujoč sporazum, mogoče samo še kakšno politično deklaracijo, a slednje so že bile ponujene in skeptikov niso prepričale. "Skeptike bi prepričala samo odprava irskega varovala, česar pa po mojem EU ne more ponuditi. Severna Irska je namreč glavna težava brexita, ki pa je praktično nerešljiva. Ponovna vzpostavitev mejne kontrole na irskem otoku bi namreč spodkopala mirovni sporazum," pojasnjuje Vidmar in meni, da gre za začaran krog.