STA novice / Bruselj za odpravo soglasja pri odločanju o davčnih temah do konca leta 2025

Predsednik komisije Jean-Claude Juncker, ki je k odločanju o davčnih temah s kvalificirano večino pozval v govoru o stanju v uniji lani septembra, poudarja, da vse bolj povezana svetovna gospodarstva potrebujejo sodobne in ambiciozne davčne sisteme.

EU igra vlogo v davčni politiki članic od vzpostavitve skupnega projekta pred šestimi desetletji. A če je soglasje imelo smisel na začetku, ko je bilo članic šest, ga danes več nima, meni komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici.

"Soglasje pri odločanju o davkih se vse bolj zdi politično anahronistično, pravno problematično in gospodarsko neproduktivno," je poudaril Moscovici. Čeprav je zadeva občutljiva, ne sme biti tabu, je izpostavil in pozval k razpravi.

Komisija predlaga postopen prehod od soglasja h glasovanju s kvalificirano večino v štirih stopnjah, ki naj bi bil sklenjen do konca leta 2025.

V prvi fazi bi se članice dogovorile za odločanje s kvalificirano večino v primeru ukrepov, ki izboljšujejo sodelovanje v boju proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom ter odpravljajo administrativne ovire.

V drugi fazi bi uvedle odločanje s kvalificirano večino o davčnih ukrepih, ki podpirajo druge politike, na primer boj proti podnebnim spremembam, zaščito okolja ali izboljšanje javnega zdravja.

V tretji fazi komisija predvideva odpravo soglasja tudi na področjih, kjer je EU davčno politiko že uskladila, na primer ko gre za davek na dodano vrednost ali trošarine.

V zadnji, četrti fazi pa bi odpravila še soglasje pri odločanju o ključnih in spornih davčnih projektih, kot sta digitalni davek in skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb.

Komisija članice poziva, naj se za prehod v prvo in drugo fazo odločijo hitro, prehod v tretjo in četrto pa predvideva do konca leta 2025.

Prehod od soglasja h kvalificirani večini v določenih okoliščinah je mogoč v skladu s "premostitveno klavzulo" ali "passerelle clause", ki jo je Juncker v govoru o stanju EU opisal kot "izgubljen zaklad" lizbonske pogodbe.

Če soglasja ni mogoče doseči, lahko sicer najmanj devet članic davčno odločitev sprejme tudi v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, a poskus uporabe te možnosti v primeru spornega davka na finančne transakcije se ni izkazal za učinkovitega, saj je proces že leta v slepi ulici.

Komisija zatrjuje, da ne predlaga sprememb glede pristojnosti EU na področju davkov niti glede pravic članic do opredelitve davčnih stopenj, temveč želi zagotoviti le učinkovitejše izvajanje že dogovorjene ureditve deljene pristojnosti na davčnem področju.

Članice, Evropski parlament, ki bi s tem pridobil večjo vlogo v procesu odločanja, in vse druge deležnike komisija poziva h konstruktivni razpravi ter k opredelitvi časovno ustreznega in pragmatičnega pristopa.

Septembra lani je komisija predstavila tudi predlog za premik od soglasja h kvalificirani večini pri odločanju o treh vrstah tem v evropski zunanji politiki: o stališčih glede človekovih pravic, sankcijah in civilnih misijah. Cilj je okrepiti vlogo EU v svetu.

Predlogi za odpravo soglasja so doslej sprožali burne odzive, zlasti med malimi članicami, ki se bojijo, da bi s tem izgubile že tako omejen vpliv na odločanje v uniji.