STA novice / Visoka predstavnica za nasledstvo pozdravlja odločitev sodišča v Strasbourgu (dopolnjeno)

"Nad novico iz Evropskega sodišča za človekove pravice nismo presenečeni, saj je Slovenija z vso resnostjo in trdnimi argumenti vložila to meddržavno tožbo, zato smo prepričani, da mora to tožbo obravnavati veliki senat sodišča v Strasbourgu," je v odzivu za STA povedala Polak Petričeva.

Odločitev sodišča po njenih besedah pomeni, da bo postopek stekel in da bo imela Slovenija v tem postopku možnost predstavitve svojih argumentov, tudi morda na ustni obravnavi.

Polak Petričeva pričakuje, da bo postopek trajal več let. "Meddržavne tožbe terjajo svoj čas, gre namreč za širše vidike. Tudi države si vzamejo nekaj časa, da predstavijo svojo argumentacijo, tudi odškodninski zahtevek ni enostaven. Gre za 48 primerov še iz 90. let, v katerih je Ljubljanska banka terjala svoje terjatve na hrvaških sodiščih," je pojasnila.

Od vložitve tožbe se je število primerov, v katerih je Slovenija zaznala neposredne kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah, povečalo s 26 na 48. Na Hrvaškem se namreč sodni postopki počasi zaključujejo in vsak primer, ki se pravnomočno konča, Slovenija vključi v svojo tožbo za podkrepitev argumentacije, je razložila visoka predstavnica. Odškodninski zahtevek sedaj znaša okoli 430 milijonov evrov.

Z zunanjega ministrstva so za STA dodatno pojasnili, da gre pri omenjenih 48 primerih za sodne postopke na Hrvaškem, kjer so hrvaške oblasti na različne načine LB nezakonito preprečile, da bi izterjala svoje terjatve do hrvaških podjetij. V teh postopkih je LB uspelo izterjati le neznaten del svoj terjatev - v vrednosti približno 330 evrov. Povprečen čas, ki so ga potrebovala hrvaška sodišča za sprejetje končne odločitve, pa je presegel 15 let. V nekaterih primerih so sodni postopki trajali več kot 22 let.

V zahtevku za pravično zadoščenje je Slovenija v omenjenih 48 primerih ocenila škodo, ki je nastala LB zaradi kršitve pravic, ki ji pripadajo po konvenciji. Zahtevek za pravično zadoščenje znaša 429,5 milijona evrov in temelji na poročilu o strokovni oceni premoženja LB, ki ga je pripravila pristojna revizorska hiša.

Slovenija pričakuje, da bo ESČP po odločitvi o pravici do premoženja deviznih varčevalcev našlo pravično rešitev tudi v primeru kršitve pravic LB glede njenih terjatev do podjetij na Hrvaškem, so izpostavili.

Evropsko sodišče za človekove pravice je danes sporočilo, da bo o tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi LB odločal veliki senat sodišča. Velik senat bo odločil tako o dopustnosti meddržavne tožbe kot o njeni vsebinski utemeljenosti, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom).

Slovenija je meddržavno tožbo na ESČP proti Hrvaški zaradi kršitve pravic LB pri izterjavi dolgov hrvaških podjetij vložila 15. septembra 2016.

Kot so sporočili iz Strasbourga, je senat sodišča odstopil ta primer velikemu senatu, ki ga sestavlja 17 sodnikov. To se po pojasnilih sodišča zgodi samo izjemoma. 30. člen evropske konvencije o človekovih pravicah določa, da če zadeva, ki jo senat obravnava, načenja pomembno vprašanje v zvezi z razlago konvencije ali njenih protokolov ali pa bi rešitev vprašanja lahko privedla do protislovja s predhodno izrečeno sodbo sodišča, lahko senat, če še ni izrekel sodbe, kadarkoli prepusti pristojnost velikemu senatu, če temu nobena od strani ne nasprotuje.

Slovenija v tožbi dokazuje, da so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim in arbitrarnim ravnanjem LB nezakonito prikrajšale za njeno premoženje in s tem v več pogledih kršile evropski pravni red, ki izvira iz evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zavezuje tudi Hrvaško.

Slovenija se je zato znašla v nepravičnem in nezavidljivem položaju, saj mora na eni strani izplačati varčevalce LB na Hrvaškem in BiH v skladu s sodbo ESČP v primeru Ališić iz leta 2014, na drugi strani pa je Hrvaška v zadnjih 25 letih storila vse, da prepreči poplačilo terjatev LB do hrvaških podjetij.