STA novice / V javni razpravi novela zakona o orožju

Veljavni zakon o orožju je bil sprejet v DZ 20. junija 2000, veljati pa je začel 6. januarja 2001. Do sedaj je bil že dvakrat spremenjen in dopolnjen, in sicer v letih 2004 in 2009.

Kot so v spremnem besedilu izpostavili na notranjem ministrstvu, je razlog za pripravo novele predvsem sprejetje direktive EU 2017/853 o spremembi direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja, katere cilj je vzpostavljanje ravnovesja med obveznostjo zagotavljanja določenega prostega pretoka nekaterih vrst strelnega orožja na območju Evropske unije na eni strani in potrebo po nadzoru tega prostega pretoka z določenimi varnostnimi zagotovili, prilagojenimi navedeni vrsti proizvodov, na drugi strani.

Glede na storjena teroristična dejanja je potrebno nadaljnje izboljšanje v zvezi z nekaterimi vprašanji v direktivi 91/477/EGS, predvsem: boljši nadzor trgovine s strelnim orožjem, večja sledljivost strelnega orožja, ukrepi v zvezi z onesposobitvijo in ponovno usposobitvijo ali predelavo strelnega orožja, strožja pravila za nabavo in posedovanje strelnega orožja, prepoved civilne uporabe najnevarnejših strelnih orožij ter izboljšanje izmenjave ustreznih informacij med državami članicami EU.

Države članice morajo tako okrepiti nadzor nad akustičnim orožjem in drugimi vrstami orožja za streljanje s slepimi naboji, ki jih je mogoče dokaj enostavno predelati v pravo strelno orožje. Tovrstne avtomatske puške so npr. leta 2015 uporabili napadalci na redakcijo francoskega satiričnega časopisa Charlie Hebdo.

Pri razvrstitvi orožja v kategorijo A, kamor sodi orožje, ki je prepovedano za civilno uporabo, je dodano nevarno polavtomatsko orožje z nabojniki za več kot 20 nabojev (kratkocevno orožje) oziroma več kot 10 nabojev (dolgocevno orožje), pristojni državni organi pa lahko v izjemnih primerih izdajo dovoljenje za uporabo ali hrambo orožja iz kategorije A tudi drugim osebam in ustanovam (športni strelci, varnostniki, kritično pomembne infrastrukture, muzeji in drugi registrirani zbiratelji vojaškega orožja) ob upoštevanju posebnih pogojev hrambe in varovanja orožja ter kadar to ni v nasprotju z javno varnostjo ali javnim redom.

Države članice morajo vzpostaviti baze podatkov, kjer bodo zabeležene vse informacije v zvezi s strelnim orožjem, ki so potrebne za njegovo sledenje in identifikacijo ter ustrezno izboljšati medsebojno izmenjavo podatkov. Navedenim ciljem pa sledijo tudi spremembe in dopolnitve zakona, pojasnjujejo na ministrstvu.

Zaradi jasnejše opredelitve pristojnosti in rokov pri izdaji dovoljenj za izvoz orožja se spreminja zakon o orožju v delu, ki se nanaša na izvoz, uvoz in tranzit orožja. Spremembe zakona so potrebne tudi zaradi uskladitve z drugo slovensko zakonodajo, ki je bila sprejeta po sprejetju oziroma uveljavitvi tega zakona ter odprave določenih nejasnosti in nedoslednosti nekaterih določb zakona, ki so se pokazale v dosedanji praksi.

Na dan 17. avgusta 2018 je bilo v Sloveniji 140.857 kosov registriranega orožja, še piše v gradivu.