STA novice / Več strank naklonjenih ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.

V SDS odločbo ustavnega sodišča še preučujejo. Medtem so v največji vladni stranki LMŠ spomnili, da so predvsem za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo absolutnega preferenčnega glasu. Ne izključujejo sicer preoblikovanja volilnih okrajev.

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je danes poudaril, da so že v predvolilnem obdobju zagovarjali spremembe v smeri večjega vpliva volivcev. Napovedal je, da se bodo sprememb lotili resno.

Po besedah vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana je po odločbi ustavnega sodišča jasno, da pretekle volitve niso bile v neskladju z ustavo. "Imamo dober volilni sistem, jasno pa je, da je mogoče treba razmisliti o spremembi velikosti volilnih okrajev," je dejal, a dodal, da gre za politični dogovor, ne pa za spremembo ustave.

Tudi v SD so pripravljeni na razpravo o odpravi neustavnosti volilne zakonodaje, je zagotovil prvak stranke Dejan Židan, a končne odločitve v tem trenutku še ni mogel napovedati. Je pa ob tem izpostavil željo, da bi poslanci, tako kot zdaj, prihajali z vseh delov države - tako iz mest kot tudi podeželja.

Tudi v SMC so za večji vpliv volivcev na izvolitev posameznega poslanca. Za vodjo poslanske skupine SMC Igorja Zorčiča je bila sicer odločitev ustavnega sodišča pričakovana. Bistveno težje, kot ugotoviti neustavnost zdajšnjega sistema, pa bo po njegovem mnenju poenotenje politike pri rešitvah. Spomnil je na izkušnje iz preteklosti, ko se politika okoli tega ni mogla poenotiti, zato se boji, da bo to problematično tudi v prihodnje.

Levico odločitev ustavnega sodišča veseli. Vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec je za STA spomnil, da so že v programu za letošnje volitve v DZ zagovarjali ukinitev volilnih okrajev in ohranitev volilnih enot z uvedbo enotnih list ter preferenčnega glasu. S tem bi dali večji vpliv volivcem.

V Levici po besedah Vatovca upajo, da bo odločitev ustavnega sodišča sprožila premislek pri političnih elitah, "ki so ta sistem vzpostavile in si tudi najbolj prizadevajo za ohranjanje lokalnih fevdov". Težava je, da nekaterim ugaja ta ureditev, nekateri pa so za večinski volilni sistem, je še dejal poslanec in spomnil, da sprememba zahteva dvotretjinsko večino v DZ.

Tudi v NSi se zavzemajo za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo absolutnega preferenčnega glasu, je povedal predsednik stranke Matej Tonin. Spomnil je, da se je v času pogajanj NSi za koalicijo pet strank s tem strinjalo, takšen predlog sprememb volilne zakonodaje pa je v času vodenja DZ v začetku tega mandata strankam tudi predlagal v podpis. Kot je danes pojasnil, je pridobil še podporo SDS in SNS, podporo predlogu pa da sta prvi odrekli SD in DeSUS.

Tudi Tonin, za katerega je odločitev ustavnega sodišča pričakovana, pri usklajevanju sprememb te zakonodaje ne pričakuje lahkega dela, pač pa veliko zapletov. "Nenazadnje zdajšnji sistem ustreza trenutno izvoljenim poslancem. Ni pa ta sistem dober in nujno potrebuje popravke v smeri odprave okrajev in uvedbe absolutnega preferenčnega glasu," je prepričan.

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je danes spomnila, da si v stranki že dalj časa prizadevajo za spremembo volilnega sistema v smeri, da bi imeli volivci več vpliva na izvolitev posameznih poslancev. Ena od možnosti je ukinitev okrajev, kar bi omogočilo preferenčni glas, za katerega se zavzemajo, je dejala.

Kociprova je spomnila, da se je anomalija sistema pokazala tudi pri njihovi stranki, ko je predsednica Alenka Bratušek na zadnjih volitvah prejela največ glasov, v DZ pa ni bila izvoljena. Tudi po mnenju Kociprove bo sicer spremembe zakonodaje težko doseči, "saj stranke z dolgoletno tradicijo natančno vedo, kam koga postaviti, da bo izvoljen".

Poslanec DeSUS Ivan Hršak je bil med poslanci izvoljen z najmanj glasovi, in sicer v Hrastniku, ki ga ustavno sodišče izpostavlja kot najmanjši volilni okraj. Hršak je prepričan, da ne bi bilo težav, tudi če bi se volilni okraj povečal.

Spremembe volilnega sistema v tem mandatu bodo po njegovem mnenju težko izvedljive, saj je veliko različnih interesov, niso pa nemogoče. Sicer pa se v DeSUS zavzemajo za izpolnitev ustavne odločbe na način, da volilne okraje preoblikujejo, ne pa ukinejo. Slednje bi namreč prineslo izvolitev predvsem znanih obrazov, ocenjuje Hršak, ki še meni, da večina strank temu tudi ni naklonjena.

V SNS se po besedah predsednika Zmaga Jelinčiča zavzemajo za ukinitev volilnih okrajev ter uvedbo liste za volilno enoto ter preferenčnega glasu. Jelinčič je sicer proti dvigu vstopnega praga za parlament ter za ukinitev dvojne volilne pravice za manjšinska poslanca.